Vse množičnejšo in dostopnejšo uporabo konoplje v medicinske namene neločljivo spremlja opozarjanje pred stranskimi učinki tovrstnega zdravljenja, ki se, ob psihoaktivnih učinkih gandže in v povezavi z njimi, osredotoča na posledice pri kognitivnih procesih. Čeprav velja prepričanje, da redno uživanje gandže na slednje vpliva slabo, pa so pred kratkim precej pozornost vzbudili vmesni rezultati raziskave vplivov zdravljenja s konopljo na kognitivne funkcije na belmontski psihiatrični kliniki McLean, ki kažejo nasprotno. 



V raziskavo pod vodstvom Staci Gruber, direktorice programa za raziskave na področju konoplje in nevroznanost, je za zdaj vključenih le 24 pacientov, ki se zdravijo s konopljo. Njihove kognitivne sposobnosti preverjajo z ustreznimi postopki, kot sta Stroopov besedno barvni test in test sledenja. Testiranje opravijo najprej pred začetkom zdravljenja s konopljo in nato še po treh, šestih in 12 mesecih njenega uživanja. S primerjavo rezultatov in pričevanj iz različnih obdobij se raziskovalci nadejajo jasnejših odgovorov o vplivu gandže na spoznavne procese, že ugotovitve po prvem, trimesečnem obdobju pa jim zbujajo optimizem.

Prve primerjalne preizkuse po četrtletju uživanja konoplje v medicinske namene je opravilo še precej manj, le 11 pacientov. Preliminarni rezultati študije, objavljeni oktobra v reviji Frontiers in Pharmacology, kažejo, da njihove kognitivne funkcije po prvem obdobju tovrstnega zdravljenja niso bile prizadete. Nasprotno, delovanje določenih kognitivnih procesov in nalog, predvsem tistih, ki so povezani z možganskim čelnim režnjem, se je celo izboljšalo, izbrani pacienti pa so nekatere preizkuse opravili hitreje in natančneje. Čelni reženj je sicer povezan z motoriko, izvrševanjem različnih opravil, abstraktnim mišljenjem, presojanjem in pozornostjo.

Raziskava ugotavlja tudi vpliv medicinske uporabe konoplje na določene psihološke vidike ter simptome, kot sta nespečnost in depresija, splošno zdravstveno počutje in jemanje drugih farmacevtskih sredstev, predvsem opiatov in opioidnih analgetikov. Udeleženci raziskave v ta namen odgovarjajo na poglobljene vprašalnike, njihovi odgovori pa so tudi po treh mesecih uživanja gandže spodbudni. Pacienti namreč poročajo o zmanjšani motnji spanja in simptomih depresije ter o boljšem splošnem počutju, tudi zaradi manjše uporabe antidepresivov in drugih stabilizatorjev razpoloženja. Zavoljo konoplje se je močno, kar za 42-odstotkov zmanjšala tudi uporaba opioidov, kar je po mnenju avtorjev raziskave v času opioidne epidemije v ZDA ena ključnih ugotovitev.

Kljub spodbudnim ugotovitvam prvih preizkusov avtorica študije Gruber svari pred posploševanjem. Za vpliv konoplje oziroma kanabisa na kognitivne funkcije utegne biti po njenem mnenju ključno razmerje med različnimi kanabinoidi, preliminarne rezultate pa bi lahko pripisali večjim koncentracijam kanabidiola (CBD).

CBD je zaradi mnogoterih priznanih zdravstvenih lastnosti v sevih oz. strainih tako imenovane medicinske konoplje običajno, ne pa nujno, prisoten v večji meri kot v gandži, ki jo uživamo (zgolj) zaradi psihoaktivnih učinkov THC-ja. S slednjim običajno povezujejo pešanje kognitivnih funkcij, njegovo psihoaktivno delovanje pa zmanjšuje prav CBD.  To je tudi razlog, da sta tako v farmacevtskih pripravkih iz kanabinoidov kakor tudi v novih vrstah gandže, namenjene zdravljenju, obe učinkovini zastopani v sicer neobičajnem, bolj ali manj enakovrednem razmerju. Vpliv različnih vsebnosti ključnih kanabinoidov na kognitivno delovanje je v primeru študije na kliniki McLean, je za zdaj še vedno na ravni domnev, vendar Gruberjeva upa, da jim bo uspelo z dodatnim raziskovanjem priti do zanesljivejših ugotovitev.  

Ob izjemno skromnem številu udeleženih, ki ne zadostuje za celovitejši pregled, raziskava za zdaj, kljub svoji ambicioznosti ne odgovarja na bistveno vprašanje o vzrokih za izboljšanje kognitvnih funkcij pri terapevtskem uživanju gandže. Tudi avtorji se zavedajo, da bo iskanje teh vzrokov moralo voditi v smer kanabinoidov, pri čemer tudi končna potrditev domneve o ključni vlogi CBD-ja ne bi sama po sebi prinesla nič novega.