V ekočasih je omemba fitofarmacevtskih sredstev oziroma pesticidov tako rekoč blasfemična, kljub temu pa javne debate in politike, ki se dotikajo regulacije tega področja, konopljo praviloma puščajo nekoliko ob strani. Ob različnem pravnem položaju same rastline - marsikje je na žalost še vedno prepovedana, temu botruje tudi prepričanje, da konoplje kot trdožive rastline, ki za rast in boj proti škodljivcem ne potrebujejo nenaravne pomoči, področje uporabe pesticidov pravzaprav niti ne zadeva. A ni čisto tako.

Čeprav vam bo Google ob hkratnem iskanju “konoplje” in “pesticidov” ponudil odgovore, podobne tistem, da gandža za uspešno rast pač ne potrebuje pesticidov, saj da je za insekte neužitna, pa ima seveda tudi konoplja svoje nasprotnike. Ti so lahko plesen ali pa različni drobni škodljivci. Poslušalstvu s hortikulturnimi izkušnjami morda ne bo tuja omemba tako imenovanega rdečega pajka, sicer tudi trdovratnega nasprotnika konopljinega sorodnika hmelja, pri gojenju v zaprtih prostorih pa lahko travo doletijo tudi druge nevšečnosti, kot so recimo pršice in pepelovke.

Gandža tako še zdaleč ni povsem imuna na škodljivce, ki pa se jih lahko tudi pridelovalci konoplje lotijo s pesticidi. To seveda prinaša številna tveganja, ki do izraza najbolj pridejo pri gojenju konoplje z namenom prodaje za prostodušno oziroma rekreativno uživanje. Ker je v večini držav zakajanje iz užitka prepovedano, področje gojenja in prodaje konoplje v te namene pa posledično ali pa celo kljub temu neregulirano, je seveda tako tudi z uporabo pesticidov. Specifične zakonitosti črnega trga na tem segmentu tako pridelovalcem ganžde, ki želijo travi zagotoviti čim boljše pogoje, sebi pa zaslužek, dopuščajo praktično prosto izbiro pesticidov brez prevelikega tveganja, da se jim bodo kupci odrekli.

V takšnem okolju pridelovalce pri izbiri pesticidov bolj kot njihova umeščenost med nedovoljene in druge lastnosti zanima njihov konkreten učinek pri zatiranju škodljivcev. Tako ni presenetljivo, da se je kmetijsko ministrstvo v ameriški zvezni državi Kolorado leta 2012 in v času referendumske odločitve za legalizacijo rekreativnega uživanja konoplje resneje namenilo lotiti področja regulacije pesticidov prav po odkritju desetine rastlin, ki so bile škropljene z močnima pesticidoma Floramite in Avid. Če se omejimo še na nekaj primerov odkritih pesticidov pri konoplji v tej državi, kjer je regulacija tega področja trenutno najbolj aktualna, so ti pokazali uporabo različnih pesticidov, od denimo piretrina, katerega uporabo ameriška zvezna Agencija za varovanje okolja ob registraciji za druge kulture dovoljuje, pa do žvepla, ki uplinjeno deluje kot dober fumigant oziroma preprečevalec plesni.



Na podlagi posameznih primerov je seveda neprimerno posploševati in ustvarjati širšo sliko, vsekakor pa nenadzorovana uporaba škodljivih pesticidov lahko pomeni tveganje za zdravje uživalcev. Ti na to v Koloradu, kjer od januarja lani, kot je znano, gandžo lahko kupijo legalno, opozarjajo vse pogosteje. Učinkovanje pesticidov na samo konopljo in kanabinoide ter na drugi strani na same uživalce pa počasi postaja predmet različnih zdravstvenih raziskav. Ena takšnih, ki jo velja izpostaviti in je bila objavljena leta 2013 v reviji Journal of Toxicology, ugotavlja velik delež pesticidov, ki ostanejo v dimu pri kajenju konoplje. Pri džointu lahko po navedbah omenjene raziskave v dimu ostane tudi do skoraj 70 odstotkov pesticidov, ki so bili prisotni v gandži, preden smo džoint prižgali, situacija pa ni dosti boljša niti pri filtriranju skozi vodo. Če vodne pipe ne pomagajo, pa je bojda v tem pogledu veliko boljši bombažni filter. Izmerjen delež pesticidov se je v dimu skozi tovrsten filter gibal med 1 in 11 odstotki, kar je podoben odstotek, kot ga je raziskava zabeležila pri tobaku v obliki cigaret.

Ob koncu pa zgolj še to: vse slišano seveda nikakor ni razlog za zaskrbljenost ob naslednjem prižigu špinela ali celo opustitev te prijetne razvade, pač pa še en pokazatelj več, da konoplja tudi na tem področju dohiteva ostalo poljedelsko industrijo. Zaradi različne ali celo nedorečene pravne obravnave rastline je to dohitevanje deloma neregulirano, kar pa lahko prinese - na kar kaže prav primer uporabe pesticidov - tudi dodatna tveganja in nevšečnosti.

Vsemogočni travici pomaga cveteti BudSizon.eu.