Še naprej prepovedana rastlina
Domača restriktivna politika do konoplje, ki v zadnjem mandatu parlamenta, kljub smelim napovedim ni doživela bistvenih sprememb, temelji na pregonu celotne rastline. Ta se, namesto kanabisa oziroma socveta ali vrha rastline, še vedno nahaja na seznamu prepovedanih drog, še naprej pa čakamo tudi na prevod Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih, na podlagi katere je seznam neustrezno oblikovan.
Med državami, ki so ratificirale Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961 in njene kasnejše različice, je bila tudi nekdanja Jugoslavija, od katere jo je Slovenija podedovala kot država naslednica. Toda navkljub temu, da je Slovenija formalno prevzela konvencijo in se vlada ter Ministrstvo za zdravje nanjo rada sklicujeta, je nikoli ni prevedla. Na spletnih straneh Pravno-informacijskega sistema se je sicer do konca leta 2016 nahajal pomanjkljiv in neustrezen prevod, nato pa je tudi ta izginil. Pristojni so o tem, da nimamo notificiranega prevoda enotne konvencije dolgo časa molčali. Po opozarjanju aktivistov in pravnikov je vladna komisija za droge šele julija lani uradno ugotovila, da enotne konvencije v slovenščini ni, Ministrstvu za zunanje zadeve pa naročila, naj pristopi k prevodu. Odvetnik Damir Ivančič.
Del enotne konvencije o mamilih je seznam snovi, na katerem so te glede na nevarnost za družbo razvrščene v različne skupine. Na podlagi tega države nadzorujejo posamezne substance, Slovenija pa je pri oblikovanju Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog ubrala svojo pot. Namesto kanabisa oziroma konopljinega socveta kot potencialno psihoaktivnega dela rastline, je na seznam uvrstila kar celotno rastlino. Tako ostaja še danes
Ministrstvo za zdravje na napako opozarjajo tako nevladne organizacije kot pravniki, a vztraja pri prepovedi celotne rastline. Ta je še naprej na seznamu prepovedanih drog tudi po njegovih lanskih spremembah, ministrstvo pa se pri tem sklicuje prav na Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih. “Regulacija celotne rastline konoplje je v skladu s konvencijo,” so nam med drugim odgovorili z zdravstvenega ministrstva in dodali, da s tem izpolnjujejo zaveze o omejevanju proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, kot jih nalaga dokument Združenih narodov iz leta 1961. Da temu ni tako, opozarja predstavnik nevladnih organizacij v vladni komisiji za droge, Tomaž Koren.
Zavajajoče so tudi navedbe Ministrstva za zdravje, da so rastlino na sezname prepovedanih drog, podobno kot Slovenija, uvrstile tudi številne druge države. V odgovoru poslancu SD Janu Škobrnetu je ministrica Milojka Kolar Celarc navedla Nemčijo, Francijo, Litvo in Latvijo - Slovenija naj torej ne bi bila nikakršna izjema.
Ignoriranje izvorne terminologije Enotne konvencije o mamilih vpliva tudi na politiko pregona, saj prepoved rastline ne dovoljuje posesti in uporabe konoplje, četudi ta ne vsebuje vršičkov ali socvetov in ne kaže psihoaktivnih lastnosti. To močno otežuje ali onemogoča industrijsko, hortikulturno in drugo gojenje konoplje, mnogi pa se na sodišču znajdejo zaradi neškodljive rastline ali njenih delov. Zaradi slednjega je jasno razlikovanje med psihoaktivnim delom konoplje in celotno rastlino v skladu z enotno konvencijo po mnenju odvetnika Ivančiča nujno, spremembe pa bi sčasoma gotovo nekoliko olajšala delo sodnikov in razbremenila sodišča.
Ivančič na podlagi izkušenj ocenjuje, da se sodna praksa zaradi veljavne zakonodaje bistveno ne spreminja. Nekoliko pa je na politiko pregona, ko gre za okoliščine in namen pridobivanja konoplje, vplivala oprostilna sodba Vrhovnega sodišča v primeru Janka Pirca.
Neustrezna umestitev rastline konoplje na seznam prepovedanih drog, pri kateri pristojni še vedno vztrajajo, prinaša konkretne posledice posameznikom, ki so se zaradi tega neustrezno znašli v policijski preiskavi ali bili celo kaznovani. Za takšne, ki so bili sankcionirani zaradi nekaj sadik, posušenega listja konoplje oziroma te niso gojili z namenom pridobivanja droge, sicer obstaja možnost obnove postopka, a je malo verjetna. Kot zaključuje odvetnik Ivančič, so spremembe bistvene za politiko pregona na področju konoplje v bodoče.
***
Pred koncem pa še skok v Maribor, kjer se bo v tamkajšnji Pekarni v soboto, 28. aprila, odvil 2. Maribor Cannabis Festival - Marcanna fest. Več o dogajanju v Gustafu Sanjin Jašar, predsednik Cannabis social cluba Maribor, ki organizira festival.
Dodaj komentar
Komentiraj