Še v duhu minulega dneva mrtvih novičarski pregled pričenjamo na pokopališču, kjer poleg spečih pokojnih utegnemo najti tudi gandžo. Na spominskem pokopališču Hillside v Kaliforniji se je skrivala v enem od smetnjakov, shranjeno v več vreč pa jo je našel mestni uslužbenec. Travo so kasneje odkrili tudi pred samim pokopališčem, kjer je s svojim vonjem mimoidoče vznemirjala iz škatle. Precej obilna najdba je bila takoj predana policiji, ki je po protokolarnem tehtanju obelodanila, da je šlo za 130 kilogramov kanabisa. Za takšno količino bi po ocenah policije na kalifornijskem trgu dobili slabih 170.000 dolarjev, najdena gandža pa je po njihovem mnenju zaradi izjemno slabe kakovosti vredna precej predvsem manj.

V Albaniji, ko gre za zasege konoplje, medtem še vedno veljajo drugi kriteriji in merske enote. V eni zadnjih uspešnih akcij je policija v Valoni, dobrih 150 kilometrov od prestolnice Tirane, aretirala 3 osebe in odkrila 4 tone trave, menda namenjene v Italijo, kjer so prav tako potekale aretacije in preiskave. Že v aprilu je albanski policiji uspel letošnji rekordni zaseg 13 ton gandže, kar kaže, da se Albanija, kljub intenzivnim naporom oblasti premiera Edija Rame v nasprotni smeri, nikakor ne namerava znebiti naziva prvega rastlinjaka Evrope.

Ob Italiji največ albanske trave roma v Grčijo, kjer se medtem krepijo pozivi k popolni legalizaciji in regulaciji konoplje. Letos je vlada Aleksisa Ciprasa že omogočila medicinsko uporabo, namestnik ministra za kmetijstvo Janis Cironis, sicer predstavnik Zelene stranke, pa je predlagal nadaljnje korake. Ob legalizaciji tako imenovane rekreativne rabe se je zavzel tudi za pravico do gojenja na domačem vrtu.

V podobni smeri gre tudi predlog hrvaške opozicijske stranke Živi zid. Ta v sklopu predloga sprememb zakona o preprečevanju in uporabi drog, ki ga je minuli mesec vložila v saborsko proceduro, predlaga, da bi lahko posameznik za užitek gojil do 6 rastlin, če pa bi šlo za uporabo v zdravstvene namene, pa bi bila količina neomejena. V Živem zidu poudarjajo, da je glavni namen legalizacije prav gojenje, saj je zdaj na Hrvaškem mogoče zgolj uživanje oziroma uporaba konoplje v medicinske in industrijske namene.

Zdravljenje s konopljo in njenimi derivati bo odslej dovoljeno tudi v Peruju, ki je naslednja v vrsti latinoameriških držav, ki so uzakonile medicinsko uporabo te rastline. Perujski kongres je zakon, za katerega se je zavzel tudi predsednik Pedro Pablo Kuczynski,  oktobra podprl s 67 glasovi za in 5 proti. Natančnejša pravila za regulacijo konoplje in pridelavo konopljinega olja bo vlada pripravila v roku 2 mesecev po sprejetju zakona. Spremembe je sicer spodbudila skupina mam, ki je zahtevala pravico do zdravljenja otrok s konopljinim oljem. Slednjega so do obiska policije pridelovale v skupnosti in se zavzemale za njegovo legalizacijo.

Svetovna protidopinška agencija (WADA) bo s 1. januarjem prihodnje leto s seznama prepovedanih snovi umaknila kanabidiol (CBD). Odločitev je WADA po navedbah njene ameriške izpostave sprejela na podlagi aktualnih medicinskih in znanstvenih dognanj, ki pričajo v prid konoplji. Spremembe v odnosu do gandže je WADA naredila že v letu 2013, ko je mejo dovoljene vsebnosti THC-ja pomaknila s 15 na 150 nanogramov na mililiter krvi.  Nova pravila glede vsebnosti THC-ja so bila prvič v veljavi na lanski olimpijadi.