Spekter ironičnega poslušanja slovenske glasbene krajine smo že tako močno pokrili, da Žilava govedina počasi zahaja v krizno obdobje svoje ustvarjalnosti. Pa vendar se praktično nismo dotaknili žanra pristnega slovenskega terasa one-man-bandovstva. Sicer je Matjaž Zorec obravnaval Križ na duši od Wernerja, ki je prek sinta savladao život. Ampak še on je imel v komadu neke tamburice. Sama pristnost pač ni prišla na plano. Zato je tu Zdravko Dobrič.

Princip one-man-band pristopa je jasen. Pred sabo imaš klaviaturo, na kateri s pritiskom na klavirsko tipko menjaš harmonijo, z drugimi knofi upravljaš z ritmično matrico, ki jo z igranjem na klaviaturo tudi melodično okrašuješ.

Zdaj pa se prestavite na teraso lokalne konobe v ribiškem mestecu izven turistične sezone. Ura je šest popoldne. Na vaši levi slišite opitega gospoda zagodrnjati, ker si je moral zaradi sunka vetra ravnokar zapeti jopico. To pomeni, da je sezone njegovega najljubšega wife-beaterja uradno konec. Začelo je rositi. In pred vami je Zdravko. Ki se izpove.

Dragi moji naj povem vam zgodbo

poročen sem, od tega ni dolgo

vse na glavo se je obrnilo

in življenje moje spremenilo

Po gostilnah nič več ne zahajam,

gospodinjska dela že osvajam,

poleg službe pa še redno fušam,

ni denarja kar naprej poslušam.

Zdaj živim kot žena hoče,

a življenje tako mi noče,

žal ne morem več drugače.

Zvito me je ulovila,

dva otroka mi rodila

in me nase priklenila.

Zdaj živim kot žena hoče,

a srce tako mi noče,

obrača me za nos, me vleče.

Vse tako je kakor reče,

zadnji tolar z žepa zvleče,

gospodar je moje sreče.

Z dneva v dan poslušam same graje,

vse redkeje mi ljubezen daje,

kaj naj si obleče le sprašuje,

da sm len nad mano obupuje.

Vse me to počasi že živcira,

ker mi ona samo komandira,

rad jo imam zato naj bo po njeno,

ne zamenjam več je za nobeno.

Še komentarji:

Stjepan je pred 1 letom zapisal:

UH KAK JE TAK JE

Roronoa je pred 3 leti zapisala:

Origan muzika

Marjan je pred 4 leti zapisal:

ZLATKO nisi sam , ko se ti tako godi, tako se godi vsem poročenm moškim pa priznamo ali ne, vendar vsi jamramo a ne gremo nikamor, morda nam je pa vseeno lepo.

Bogdan pa je pred 5 leti zapisal:

za jozeka