V tokratnih DJ grafitih se posvečamo minimalistični in ambientalni glasbi, predvsem pa njeni pionirki Midori Takada in njenim trem albumom.

»Glasbena zvrst, ki za svoje bistvo nima strukturiranih melodij ali ritma, temveč pred to postavlja ton in vzdušje. Njen glavni cilj prav tako ni ta, da bi se jo strogo poslušalo, saj včasih raje kot to spodbuja občutke umirjenosti in kontemplacije.«

Brian Eno: »Ambientalna glasba mora biti tako ignorantska, kot je zanimiva.«

Poslušamo:

Skladbo Steva Reicha, naslovljeno Sections II z izdaje Music for 18 Musicians iz leta 1978, izdano pri založbi ECM.

Izdajo zasedbe Mkwaju Ensemble naslovljeno Mkwaju, originalno izdane leta 1981 pri založbi Better Days in ponovno izdano leta 2018 pri založbi WRWTFWW (We Release Whatever The Fuck We Want).

»Album Mkwaju je iznajdljiv in zvočno barvit prevzem vzhodnih in zahodnih minimalističnih tradicij, afriških ritmov in zgodnje elektronike. Izdaja je polna poliritmičnih improvizacij, ukoreninjenih v jazzu, zvočno pa se razteza od barvitih tolkal, ki vabijo na plesišče, prototechna, eksperimentalnega sintpopa do ambientalnih pokrajin in eteričnih dronov.«

Takadin solo debi Through The Looking Glass, sprva neopažen in spregledan album, danes pa velja za sveti gral japonske ambientalne in minimalistične glasbe. Originalno je album bil izdan izdan leta 1983 pri založbi RCA Japan, leta 2017 pa je bil ponovno izdan pri založbah WRWTFWW in Palto Flats.

»Through the Looking Glass je Takadina lastna interpretacija azijskih ritmov z izjemo druge pesmi Crossing, katere ritme so navdahnili zvoki in ritmi japonskih vlakov. Album si nekaj značilnosti deli tudi z deli Takadinih zahodnih sodobnikov, kot sta Steve Reich in Jon Hassell. Obsega štiri pesmi, ki so kot nekakšne sanjske pokrajine, v katerih naš um plava, se najde in izgublja, plete in razpleta misli ter neobremenjeno potuje skozi zvočne vetrove.«

Takadin drugi solo album, naslovljen Tree of Life, izdan leta 1999 pri založbi BAJ Records.