5. 8. 2021 – 23.00

... trans ...

Foto: © Christina Marx / Photomusix

Tudi v tokratni oddaji poslušamo posamezne izseke z nekaterih aktualnih izdaj in z njimi vstopamo v razširjena polja harmonskega zvena, v odmev zvena v tišini izrekljivega in neizrekljivega ter v polje robustne opojnosti. Na začetku se bomo vrnili k aktualni kompilaciji The Harmonic Series Vol. II, drugi zbirki skladb, ki jih za Improtant Records ureja Duane Pitre, prva je izšla l. 2009. Na letošnji se poleg Pitrea nahajajo še skladbe Kali Malone, ki smo ji prisluhnili v prejšnji oddaji, in dela Catherine Barbieri, Tashija Wade, Byrona Westbrooka in ameriške skladateljice Catherine Lamb, ki ji bomo prisluhnili nocoj. Plošča se osredotoča na koncept naravnih uglasitev, drugačnih harmonskih zlitij od tipično zahodnega kanona, kar je značilno za glasbo Catherine Lamb, skladateljice in violistke. Na pričujoči ploči nam predstavi skladbo Intersum, izvedeno v celoti na secondary rainbow sintetizatorju zvoka, ki sta ga zasnovala skupaj s partnerjem Bryanom Eubanksom. Glasba Catherine Lamb je v osnovi skrajni minimalizem, ki v tonu samem zre in posluša ves svet skozi njegovo krhkost, nestabilnost, fluidnost in razpršenost zvena v prostoru. Tu se srečujeta tradicija in sodobna senzibilnost v zvoku in prostoru. Njena dela zahtevajo potopitev v zvočno materijo, ki sloni na majhnih razlikah in detajlih, vpetih v čudovito glasbo, prepleteno s tišino in nenehnim dromljanjem. Omenjeni mavrični sintetizator temelji na pobiranju zunanjega signala okoljskega ambienta in zvoka, ki so navadno tihi prikriti ozadnji šum vsakega koncertnega nastopa ali poslušalske situacije, in ga preko filtrov harmonsko vtira v samo skladbo, pri tem pa Lamb razprši harmonski prostor v multidimenzionalno entiteto. Na krilih subtilnih harmonskih zlitij, pretanjenih tekstur in ritmov sloni občutljiva glasba mednarodnega berlinskega tria Jane in Ether, ki ga tvorijo tri znane glasbenice, ki ustvarjajo na križiščih improvizacije in sodobne klasične glasbe. Jane in Ether so bolgarska violinistka Biliana Voutchkova, nemška pianistka Magda Mayas in nemška flavtistka japonskih korenin Miako Klein na basovski kljunasti flavti. Slednja se kot flavtiska udinja tudi v polju stare glasbe. Pravkar so pri založbi Confront Recordings povile svoj odličen prvenec Spoken/Unspoken, vse prej omenjene karakteristike in polja interesa treh odličnih glasbenic pa se imenitno vtiskujejo v dve skladbi, ki jih bomo slišali, Pelagic Zone in Yugen. V spremni besedi, ki jo je napisal slavni David Sylvian, med drugim pravi: »Glasba Jane In Ether ima kakovost nerazpršene svetlobe, jasnost, ki je še bolj sijoča in pregledna zaradi trdne podlage v tišini, iz katere izvirajo/resonirajo zvoki /…/,« je »tihi pogovori v različnih jezikih, ki pa imajo isti koren.« Po skrajno občutljivih niansah zvočnih prelivov se bomo za kontrast v zadnjem delu nocojšnje oddaje vtrli v bolj abrazivno, a hkrati omamno zvočnost elektronske glasbe ameriškega zvočnega umetnika in elektrofonika Joeja Colleyja. Joe Colley je že več kot dve desetletji eden najbolj cenjenih ameriških elektrofonikov, ki je vse do preloma tisočletja snoval pod imenom Crawl Unit, s katerim je pustil sledi v starejši generaciji ameriškega nojza. Colleyja od ostalih loči izjemen smisel za »organizacijo zvokov« in raziskovalen pristop k zvoku tako na ravni fizičnega kot na ravni psihičnega fenomena, poleg zvočnih instalacij pa ga predvsem zanima polje psihoakustike. Vse te izkušnje Colley vtira v svojo razsekano zvočno govorico, ki se napaja iz šumov, hrupov, oscilacij, brnečih povratnih vezav (feedbacka) in ekstremnih frekvenc, ki jih izvablja iz umirajočih, napačno delujočih in narobe zvezanih elektronskih naprav. Gre za tvarino dislociranih šumov, ki se naključno sprožajo s številnih malih elektronskih naprav, ki so povečini na robu zloma, se pravi na robu odslužene tehnologije, odpadne šare, ki je skrbno narobe zvezana v električni krogotok, s tem pa se sprožajo motnje. Slednje je na novi letošnji plošči Trance Tapes, izdani pri No Rent Records, tokrat vtrl v repetitivno, tekočo, linearno linijo štirih skladb ali, kot jim sam pravi, programov, ki se nanašajo na strogo asketskost, linearnost, funkcionalni dolgčas in delirij. Vse to v opojnosti pulza, šuma in brenčečih frekvenc skladbe Program One …