V tokratni oddaji se bomo spustili v različna zajetja zvoka v soočanju z glasbili, glasovi, tehnologijami zajetja, obledelimi in vsakdanjimi tehnološkimi mašinami in zvočili in se spustili v nekatera sveža, drzna, manj znana, a skrajno intrigantna snovanja, ki se globalno odvijajo v različnih zvočnih podzemljih, preko različnih mikrokasetnih založb, v katerih se odstira razpol trdoživosti undergrounda in potrošniške sle sodobnega (post)hipsteraja, ki je ta format nosilca zvoka ponovno vtrlo v polje mainstream kulture. Spuščali se bomo v ustvarjalna polja v Italiji, Grčiji in na Kitajskem in sledili lokalnim srenjam, ki se skozi mednarodne mreže kasetnega in digitalnega podtalja širijo in raztezajo.

Prisluhnili bomo izseku plošče Retrogress, izdane pri kasetni založbi Tsss Tapes italijanskega elektroakustičnega dvojca pianista in skladatelja GIOVANNIJA DI DOMENICA ter skladatelja, ki ustvarja z medijem magnetofonskega traku, GIOVANNIJA LAMIJA. Lami ustvarja na križišču med praksami terenskih posnetkov in zvočne ekologije in v razpotju med beleženjem neskončnih možnosti zvočnega vsakdana, šuma, zvokov in prostorov, ki nas obdajajo ter elektronske sinteze in modulacije te zvočnosti. Razpadajoči magnetofonski trak vrti svojo lastno materialnost, hrapavost in brisljivo sled zapisa. Giovanni Di Domenico je nastanjen v Bruslju, za seboj pa ima že cel kup mednarodno odmevnih plošč, ki se razpenjajo od free jazza, minimalizma in improvizirane glasbe, do sodobne in elektroakustične glasbe. Med njimi so plošče in sodelovanja z Jimom O’Rourkeom, Akiro Sakato, Chrisom Corsanom, Eiko Ishibashi in drugimi. Na plošči Retrogress so nastale rahlo otožne, zamegljene, hrapave in šumeče, pritajene in odmevajoče zvočne krajine, v katere se vtiska klavir z melodičnihmi figurami in zamaknjenim zvenenjem, za katerega se zdi, kot da bi prihajal od nekod drugod. Prisluhnili bomo zadnji skladbi 2102017, ki izpreže iz polja hrapave ambientale in nas intrigantno ujame v polje proto pulza, prekopicujoče, rahlo zamaknjene, zazankane ritmike, v kateri tlijo sledi jazzovskega klavirja.

Grški elektroakustični trio EVENTLESS PLOT tvorijo VASILIS LIOLIOS, YIANNIS TSIRIKOGLOU in ARIS GIATAS. Zasedba se giblje predvsem v polju razširjenih zvenov znotraj elektroakustične glasbe, v zadnjih letih pa se je spustila tudi v polje številnih akustičnih glasbil, ki jih pelje v izrazitejše vode subtilne komorne glasbe. Trio ima za seboj tudi dve odmevni izdaji pri cenjenih založbah Another Timbre in Edition Wandelweiser, nova stvaritev Apatris pa je izšla pri založbi Tsss Tapes, in njeno krhko sožitje zvena prepariranega klavirja, elektrofonije in subtilnih zvočnih zajemanj in odvzemanj, vpetih v šum in tišino, se imenitno poda samemu kasetnemu formatu. V središču štirih elektroakustičnih kompozicij je zven prepariranega klavirja, ki se nato vtiskuje v režo zajetij in modulacij zvoka z magnetofonskimi trakovi, analognega sintetizatorja, digitalne obdelave z MAX/MSP-jem in predmetov. Zveni in šumi se med seboj členijo, rahlo modulirajo, odzvenevajo v prostoru in v upognjenem času, se prekrivajo v skrivnostnih paralelnih svetovih zvena v tišini. Prisluhnili bomo prvi in tretji skladbi; prva nam prinaša nežnejši, fragmentiran pointilističen in večkrat prekinjen spoj zvena in tišine klavirja in elektronike, druga pa materijo razprosti in subtilno zgosti, skoznjo pa občasno nežno pronicajo klavirski toni.

GIOVANNI LAMI je vpleten tudi v bolj skrivnostno polimorfno entiteto, poimenovano DEVA OVEL, ki je istoimenski prvenec lani kot cedejko in digitalno izdajo povila na odlični mali italijanski založbi iz Trente Kohlhaas. Glasbo na njem lahko okarakteriziramo kot sodobno konkretno glasbo, ki med seboj prežema materialnost magnetofonskega traku in nanj zajetih zvokov in modulacij ter glasu, ki občasno poje, zveni, spregovarja, drugič pa se gnete, fragmentira, opušča pomenskost in prehaja v zvočnost, v polje akuzmatičnega, v etru zvensko razpršenega in vtrtega v šum ter ambientalno zvenskost rahlo mističnega pridiha, ki veje iz analognih in digitalnih modulacij in transformacij. Prisluhnili bomo skladbi Ippocrate, metodica, ki nas vtre v konkretno narativo, ki pa se sproti podira skozi gnetenje magnetofonskega traku in se ujema v podtalno zgoščeno ritmiko odmevajočih udarcev in zvočnega pršenja, ki se vrača in gosti skozi zankanje in slojenje.

V zadnjem delu oddaje se bomo z dvema izdajama spustili v vznemirljio kreativno šumenje, ki že nekaj let prihaja iz Kitajske, pred leti preko založe Sub Jam in dela neumornega Jan Yuna, ki smo ga gostili tudi v teh krajih, od l. 2015 dalje in še posebej v zadnjih letih pa preko pekinške kasetne založbe Zoomin’ Night, ki jo vodi Zhu Wenbo. Eklektičen katalog založbe ponuja marsikaj, mi pa se osredotočamo na eksperimentalno glasbo in elektroakustično improvizacijo, v kateri številni mladi ustvarjalci in ustvarjalke snujejo na radikalnem robu samosvojega skupka novih idej, pristopov, (zlo)rabe tehnologij, konceptov in svojstvene brezbrižnosti, skozi katere vejejo snovanja na meji skrajne tenkočutnosti zvoka in vznemirljivega naključnega zdrsa v hrupnost, neintencionalnost, raskavost, ki me delno spominja na južnokorejsko sceno izpred desetletja in pol in na njihove japonske sodobnike. Prisluhnili bomo duu, ki ga tvorita elektrofonik SUN YIZHOU, ki snuje v razpolu med digitalno in analogno tehnologijo, prazno mešalno mizo, predmeti in zvočili, ter vizualni umetnik in kitarist LIANG HAO. Na plošči Closer/Further sta zabeležila dve skladbi, v katerih se v prostor zgentejo zvoki predmetov, neumorno, prekinjajoče tiktakanje štoparice, prepleteno s kitarskimi zveni, ki nas brutalno vtisne v zavedanje, da je glasba »časovna umentost«, ter generatorja tonov in kitare z občasnih harmonskim prepletanjem in pulziranjem. Naslov plošče in obeh skladb se poigrava s prostorom in zajetjem zvoka od blizu in daleč, s tem, da dvojec to percepcijo namenoma zlomi in denimo bližnji posnetek skladbe namenoma poimenuje Further. Dolgi, spreminjajoči se toni generatorja zvočnega signala se zdijo svojstveno naključni in brezbrižni, vtis kitarskih tonov vanje pa poskrbi za občasna sozvenenja in harmonske trke; za pristop, ki poskrbi za naključnost zvočne materije in se odmika od skrbno kreiranih, izračunanih sodobnih razširjanj harmonskih fenomenov.

Elektrofoničarka ZHAO CONG je ena vodilnih predstavnic kitajskega eksperimentalnega podtalja, ustvarja v mediju mikrokaset, predmetov, zvočil in procesov, v njeno glasbo se bistveno vtiskuje materialnost zvoka in zvena preko gnetenja šuma, skrbnega slojenja in sopozicij. Že naslov njene plošče je sugestiven – Gear, Gear nam prinaša tri skladbe, ki so ustvarjene z različnimi mediji in sredstvi, od sprejev, mikrokaset in modulacij zvoka in šuma z njimi, kontaktnih mikrofonov za zajemanje malih šumov malih vsakdanjih predmetov, kot je elektronska svetilka za ubijanje mrčesa, otroške sladice pokalice, glas, magnetnih pick up-ov, itd. … Vse skupaj drzno vstopa v igro zvočnega zajemanja šumov, ki nato vstopajo v iskriv splet tekstur. Prisluhnili bomo skladbi Remote Control s pokanjem pokalic, šumenjem traku in igro prepletajočih se mikroritmov šuma, ki jih ob koncu vedno bolj gnetejo vdori piskajočega zvoka. Vrtimo se in izstopamo iz zanke.

Playlista:

1.) 2102017- GIOVANNI LAMI & GIOVANNI DI DOMENICO

2.) APATRIS PART I- EVENTLESS PLOT

3.) APATRIS PART III- EVENTLESS PLOT

4.) IPPOCRATE, METODICA- DEVA OVEL

5.) FURTHER- SUN YIZHOU & LIANG HAO

6.) REMOTE CONTROL- ZHAO CONG