Komentar pred nami predstavlja poskus razširitve razumevanja sodobnega polja glasbe ter sprememb v njeni produkciji, distribuciji in potrošnji, ki jih povzroča aktualno odpiranje meja starih sistemov. Primer specifične platforme, ki smo jo izbrali, najbrž ne bo presenetil poslušalcev RŠ-eve oddaje Pritiskavec ali kateregakoli izmed 15 milijonov individualnih obiskovalcev, ki dnevno obiščejo Twitch. Livestreaming platforma Twitch je leta 2011 zrasla iz družabne video spletne strani Justin.tv, od leta 2014 pa je v lasti spletnega giganta Amazona, ki mu poslovni prevzem ni bil v interesu le zaradi bazena novih, mladih potrošnikov, temveč tudi zaradi lastniškega deleža znotraj miljeja novih medijev. Seveda predvsem v smislu nove paradigme - content creatorjev oziroma ustvarjalcev vsebin, nove vrste javnih osebnosti v vlogi distributerjev informacij, ki bi jih v kontekstu najlažje primerjali s televizijskimi komentatorji. Čeprav je bila platforma najprej predvsem dom za pretočne vsebine, povezane s svetom računalniških ali video iger, ki so še danes na njej z naskokom najbolj prisotne - to sovpada s porastom in mainstreamizacijo e-športov v zadnjih letih - pa na Twitchu počasi prihaja tudi do očitnega razcveta vsebin iz miljeja tako imenovanih kreativnih streamov, ki obsegajo vse od kuharskih vsebin in pogovornih formatov do nam v tem trenutku najpomembnejše - muzike …

S perspektive glasbene industrije, ki tudi konkretno v času krize, posebno zaradi omejitev izvajanja javnih dogodkov, išče alternativne vire prihodkov, Twitch ponuja virtualni prostor za izvedbe online pretočnih koncertov z najboljšimi možnostmi monetizacije ta moment. Hkrati glasbeniku omogoča visoko raven interakcije z odjemalci, takšno interakcijo/povezovanje namreč prioritizira sama platforma že v zasnovi svojega uporabniškega vmesnika. V tržnem smislu pa v svetu streaminga ta aspekt največkrat postane celo pomembnejši kot posredovana vsebina, v našem primeru torej glasba v takšni ali drugačni obliki. Osrednji fokus platforme je osredotočen na sodelovanje odjemalcev v klepetu, na katerega se ustvarjalec sam tudi odziva, enako ključne pa so tudi interakcije med odjemalci samimi, te namreč generirajo fenovski občutek skupnosti. Takšno dinamiko na platformi uvajajo raznoliki formati komunikacije, na primer Q&A seje, navodila in glasovanje o tem, kaj naj streamer naredi - na primer kakšen rif ali beat naj uporabi. Interakcijo platforma vzpodbuja in dinamizira tudi z vpeljevanjem avtomatiziranih botov, ki se odzivajo na zahteve priključenih na streame in na ključne besede, vodijo mini igre ter se ukvarjajo z orodji za analizo uspešnosti določene pretočne vsebine in z orodji za donacije.

Na Twitchu torej že sama dokumentacija ustvarjalnega glasbenega procesa postane kreativno delo in postane nov format performativnega. V takšnem svetu so si kariere že izgradili nekateri Twitchevi glasbeniški domačini, ki svojim fenom ponujajo precej drugačen produkt kot glasbeniki, ki živijo od cikličnega ustvarjanja albumov in izvedbe koncertnih turnej. Takšno delo je radikalno drugačno, med drugim gre za konstanten proces ukvarjanja s pripravami na streame in časovno zelo obsežno streamanje samo. Največ dela je vloženega v grajenje skupnosti, ki temelji tako na čustvenem vnosu kot na vložku v tehnološko nadgradnjo.

Na prvi pogled ima Twitch v primerjavi z drugimi platformami prednost v gledalcih oziroma poslušalcih oziroma odjemalcih, ki so bolj odprti za manj znane, manj profilirane ustvarjalce. A če glasbenika, ki ga iščemo, ne poznamo vnaprej, bomo ob prečesavanju vsebine na platformi izkusili neverjetno zgoščenost, nasičenost vsebin ter prioritizacijo kanalov z največjim številom interakcij v streamih. Še bolj kot drugje so na Twitchu uspešni učinkoviti zabavljači, učitelji, družabniki; kar sicer velja na vseh platformah, kar smo bolje razdelali že v komentarju fenomena livestreaminga.

Twitchev največji čar leži v monetizacijskih priložnostih, ki jih platforma vzpostavlja. Streamerji se z določenim številom ogledov svojih vsebin, naročnin in oddelanih ur lahko potegujejo za dvostopenjski program sodelovanja s platformo. Na prvi stopnji postanejo affiliates, na drugi pa partnerji. Čeprav Twitch redko izdaja informacije o svojih profitih in številu partnerjev, je število slednjih ocenjeno na okoli 27.000, kar ob okoli dveh milijonih aktivnih kanalov pomeni le enega do dva odstotka vseh ustvarjalcev. Oba statusa omogočita izplačilo dobička iz naročnin in oglasov, ki si ga platforma in ustvarjalec razdelita na pol, ter izplačilo tako imenovanih cheers, vzklikov, ki jih uporabnik platforme kupi s Twitchevo valuto bits. En bit je ekvivalenten enemu peniju, posameznik pa z zakupljeno količino bitov vpliva tudi na višino Twitchevega davka, ki je vreden vse od 23 pa do 40 % posamezne transakcije. Edinstvena lastnost Twitcha je vsekakor v tako imenovani gejmifikaciji oziroma igrifikaciji sistema monetizacije, ki gledalcu omogoči personalizirano interakcijo z ustvarjalcem. Na podlagi družabnega pritiska, tekmovalnosti in specifičnih koncepcij solidarnosti Twitchevo okolje denimo z omembami donatorjev in novih naročnikov kontinuirano vzpodbuja trošenje na platformi.

A Twitch je tudi rajski vrt z lastnim grešnim jabolkom. Na področju avtorskih pravic, kot tudi drugje, sicer delno tolerira transgresije, a so se tudi v tem smislu pravila na platformi precej zaostrila. Na streamu ne bi smeli uporabljati glasbe, za katero nimamo pravic, niti v ozadju, kar seveda vključuje vse DJ sete, karaoke, remikse, poučevanje glasbe, pa tudi pogovorne formate in tako naprej. Iz dogodkov zadnjega meseca je očitno, da podjetje streamerjem vse hitreje izdaja opozorila in prepovedi na podlagi izplačilnih pravic, ki jih v ZDA zagotavlja Digital Millennium Copyright Act. To za ustvarjalce predstavlja velik problem, Twitch si namreč dovoli zapreti kanal po treh opozorilih, kar potencialno čez noč uniči več let dela. Ob tem so popolnoma smiselne špekulacije, da je bilo dosedanje Twitchevo relativno varno zatočišče pred glasbenimi giganti omogočeno ravno v sodelovanju z njimi, ki so torej najverjetneje s platformo podpisali časovno zavezujoče pogodbe, v katerih so predvidevali, da bodo z National Music Publisher Association uredili potrebno pravno infrastrukturo, kar pa se še ni zgodilo.

Za zdaj se zdi predvsem, da Twitch dejansko v osnovi ne deluje ne kot orodje glasbene industrije, ne kot varno zavetje za internetne skupnosti, temveč predvsem kot prostor kontinuirane prekarizacije kulturnega sektorja.