[Konkretna glasba I]

Nedolgo tega smo končali serijo o La Monteju Youngu in čas je že, da se lotimo kakšne druge intrigantne pojavnosti v zgodovini in tradiciji komponiranih muzik. Nocoj tako načenjamo novo tematsko vrsto epizod – zapopadli bomo v zgodovinski luči izredno pomemben skladateljski modus, ki je temeljito preizprašal obče načine umevanja glasbe in njene konstitucije, v znamenju prodorne tehnološke senzibilnosti v velikih potezah razširil meje možnosti komponističnega procesa in navsezadnje v veliki meri vplival na mnoge sodobne glasbeno-ustvarjalske in producentske tehnike. Musique concrète, namreč, ali konkretna glasba, po domače. V grobem gre za eksperimentalno skladateljsko tehniko, ki posnete zvoke uporablja in razume kot surovine, torej kot neobdelane, čiste tvarine, pripravne za nadaljnjo predelavo, produkcijo, umeščanja v nove, včasih bolj, včasih manj glasbene kontekste in razmerja.

Zbor skladb:

01 Pierre Schaeffer - Etude aux chemins de fer (1948)

02 Pierre Schaeffer - Etude aux tourniquets (1948)

03 Hugh Le Caine - Dripsody (1955)

04 Bernard Parmegiani - Du Pop A L'Ane (1969)

05 Pierre Schaeffer in Pierre Henry - Symphonie pour un homme seul (1949-1950)

Več ob 23. uri, se slišimo!