[Konkretna glasba IV]

Končno nadalejvanje serije o konkretni glasbi. Tokrat – in bržkone tudi naslednjič – v prvenstvu francoski skladatelj italijanskega porekla Luc Ferrari. Še preden je zapustil GRM, je Ferrari začel presegati Schaefferjev pristop. Oborožen s prenosnim magnetofonom je začel zbirati "anekdotične" zvoke in snemati vse od pogovorov na ulici do živali na kmetiji. V delu Hétérozygote (1963-4), denimo, so se frenetični zvoki in udarni šumi, znani iz praks konkretne glasbe, združili z anekdotičnimi zvoki in spletli nadrealistično tkanino abstrahiranih zvočnih tekstur, posnetkov okolja in jezika. Ferrari je anekdotične zvoke primerjal s podobami in se primerjal s filmskimi režiserji.

Zbor skladb:

01 Luc Ferrari - Presque rien no. 1:  Le lever du jour au bord de la mer  (1967-1970)

02 Luc Ferrari - Presque rien no. 2: La nuit dans ma tete multiple (1977)

03 Luc Ferrari - Presque rien no. 4: La remontée du village (1990-1998)