Sonica 2022

Recenzija dogodka

Različne lokacije, Ljubljana, 20.–25. 9. 2022

 

Refleksija že 14. edicije festivala sodobne elektronske glasbe Sonica, ki se je v preteklih dneh odvijala na relaciji Cukrarna–Kino Šiška–Lutkovno gledališče–Cankarjev dom–Metelkova.

https://sonica.si/

 

Slika: Primož Zorko

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

"Vratolomna, izvenserijska, večno uporniška jajca."

Da se ne boste matrali s prepisom:

»Mene je v bistvu zelo fascinirala njihova sposobnost te minimalne komunikacije, kjer oni načeloma verjetno so tudi eksperimentiral, mislim, improviziral do neke mere, ampak – videla sem, ko so imeli kdaj minimalen pogled en drugega in njihova komunikacija na odru mi je bila zelo fascinantna. Bi pa za naprej, za cel ta nabor skupen komentirala, da smo bili v zgornji dvorani Kina Šiške, torej v veliki dvorani, kjer smo na Širomu in Debit bili kar sedeči in potem, ker je Debit imela bolj ambientalen set in potem je bil Lorenzo Senni, ki je pa deconstructed trance izvajalec, in mi je bilo v bistvu zelo fascinantno, kako bi lahko ta zadnji koncert bolje deloval v spodnji dvorani, v smislu, da bi se prostor zapolnil, ampak je zraven tega dekonstruiranega trancea in ljudi, ki je imel vsak en meter manevrskega prostora, zgledalo to kot neka zabava v neki sivi simulaciji, v nekem, tko, Sims two club, kjer je lahko vsak posebej plesal in pač norel, kot je hotel, ker je njegova muzika res odpuljena, no, in to mi je bilo v bistvu na koncu – malo sem bila skeptična glede tega prostora in se mi zdi, da je super delovalo.

[…]

Felder melder je bil spet sedeči koncert v popolni temi, kjer je izvajal v živo nekak tak srhljiv ambientalen set, ki bi lahko spominjal na filmsko glasbo kakšne psihološke grozljivke tipa The lighthouse; to konotacijo sem jaz dobila. Ker je tudi v drugem delu seta bil tak beat, taka tiktakajoča ura, in je v bistvu prehajal med takim zelo meditativnim in shrljivim občutkom, kjer bi v bistvu komentirala samo to, kar smo se potem tudi z enim kolegom radijskim Steffetom pogovarjal, da ambientalni glasbeniki radi zadnje čase bojda naredijo to, da kar pullajo plug, ko končajo set, namesto da bi ga počasi pustili, kar je bilo meni iskreno majčkeno moteče, ker ponavadi te zvoki, ta zvočni set njihov, zelo počasi gradi in potem ga pa zaključi samo tako, da ugasne, samo pull the plug mic drop, konec je. To se je zgodilo, to je bilo meni majčkeno moteče.«

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.