Com Truise + DJ Felis Catus

Com Truise + DJ Felis Catus

Recenzija dogodka
30. 1. 2016 - 14.00

Kino Šiška, 28. 1. 2016

 

Četrtkov večer se je v Kinu Šiška začel z raznolikim naborom sintetičnih plesnih beatov, s katerim nas je DJ Felis Catus zvabil v zgornjo dvorano Kina Šiška, ki se je ob pričakovanju retronostalgičnih sintovskih pokrajin počasi polnila. Felis Catus, sicer tudi član zasedbe Your Gay Thoughts in kolektiva Don't Make New People, je z uvodnim izborom ustvaril razgiban preplet odtenkov sodobnih plesnih glasb ter s pravšnjo mero kasetnega šuma in popoidnih melodij ustvaril izhodišče, iz katerega je Com Truise nato lahko začel svoj spust v nišno presečišče upočasnjenega sintetičnega funka, elektra in zloščenih računalniških eksploracij s priokusom 80-ih.

Za imenom Com Truise se skriva Seth Haley, tridesetletni Njujorčan, ki se je leta 2011 na pogorišču chillwava in ob vedno močnejši vstaji sintovske fetišizacije s svojimi popoidnimi eskapadami znašel na pravem mestu ob pravem času in pravzaprav postal skoraj sinonim za takrat vzpenjajoči se mikrožanr synthwave, poznan tudi kot retrowave, v katerem še vedno predstavlja eno največjih imen. Čeprav synthwave oziroma retrowave s svojim dokaj ozko zastavljenim konceptom niti ne dovoljuje preveč manevrskega prostora in nikoli niti ni izkazoval nekakšnega razvojnega potenciala, se je znotraj svojih nišnih okvirjev kultiviral kot soundtrack za obujanje spominov na nekje pozabljene gameboye, fluorescentne smučarske jakne in zastarele vizije tehnološkega napredka ali pa le za hrepenenje po tem bojda preprostejšem in turbulentnejšem času, v katerem so sintovski zvoki še vedno izsevali mistificirano futurističnost. Posledično je bilo eno največjih razočaranj večera že dejstvo, da je guru synthwava svoje sinte pustil doma. Opremljen le z dvema računalnikoma je na enem samo predvajal komade in se občasno skromno poigral z efekti ter na drugem upravljal minimalistične vizualije, na katerih so simetrične in elementarne oblike menjale raven pikseliranosti oziroma bitnosti in nas s tem opominjale na digitalne procese za vsem izkušenim.

Igriva minimalističnost, nostalgična idealizacija in digitalna sterilnost, ki jih Com Truise nekako poveličuje tako skozi na retru in kultu baziran kontekst kot skozi samo elementarnost svoje glasbe, na nek način opravičujejo, da se svojih zastavljenih okvirjev oklepa tako izrazito, saj to skoraj izpade kot izkaz umetniške integritete. Svojo dokaj omejeno paleto sintovskih zvokov bi sicer vsekakor lahko razširil in pri tem še vedno ohranil nostalgično vzdušje, a s tem pristopom komadi pravzaprav izpadejo kot variacije na temo oziroma različni perfekcionistični poizkusi pri večnem iskanju popolnega beata znotraj precej striktno zastavljenega sistema. Lahko bi torej rekli, da je eksplorativnost drugje; da tovrstna samoomejitev vsekakor lahko ne le olajša, ampak tudi podpre in izboljša, nekako usmeri in osredotoči ustvarjalni proces, a kljub temu so na žalost tudi miksi med posameznimi izredno podobnimi komadi prepogosto izpadli preveč nerodno, da bi nas dodobra prepričali v dani koncept, ki nas opominja na kič italo disca ter minimalistično synthpopovsko dramatičnost, ki jo je ustvarjal denimo Jan Hammer v kultni seriji Miami Vice.

Po koncu nastopa, ki se je po njegovi skoraj odvečni vrnitvi na oder pravzaprav pošteno zavlekel, so nas pod stopnicami Kina Šiška zopet pričakale veliko bolj dinamične tehnike DJ-ja Felisa Catusa, ki je s svojo strateško mešanico odlično antagoniziral Truisovo monotonost in nas pripravil k plesu ter pozneje ustvarjal zvočno podlago za pogovor z glavnim protagonistom večera. V tem se je med drugim izkazalo, da je sintesajzerje pustil doma, ker njegov sicer spremljajoči VJ zaradi zlomljenega srca ni mogel na turnejo, da svojo glasbo opisuje z mid-fi, ker ni ravno hi-fi, temveč nekako ravno prav lo-fi, ter da je bil razlog za kratko pavzo pred povratkom na oder le obisk stranišča. Lahko bi zaključili, da je Com Truise celotno turnejo zastavil dokaj sproščeno. Njegova zadnja izdaja, kratek EP z naslovom Wave 1, ki je izšel pred skoraj dvema letoma, nekako zahteva nadaljevanje začete astronavtske poti in za zdaj nič ne kaže, da jo bomo tudi zares dočakali. Com Truise morda tako jaha poslednji sintovski val.

 

Com Truise - Trying Times For The Indirect (at Room 205)
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness