Suuns, Haiku Garden

Suuns, Haiku Garden

Recenzija dogodka
25. 5. 2017 - 17.30

Kino Šiška, 24. 5. 2017

 

Čeprav včasih negodujemo nad ponavljajočimi se obiski nekaterih tujih bendov na odrih našega klubovja, se je sinoči zdel pravi trenutek za tretje srečanje s kanadsko post-pank četverico Suuns. Bend je z lanskim albumom Hold/Still ravno dovolj nadgradil zvok prvih dveh dolgometražcev, da je svoj krog poslušalstva razširil brez prilagajanja sredinski publiki in se je še dodatno uveljavil kot ena izmed ključnih sil sodobne post-pank scene. Temu je pritrjevala tudi včeraj lepo popolnjena Komuna, ki je s svojimi iskreno vživetimi odzivi ob novih in predvsem starih komadih nakazovala, da gre za enega izmed tovrstnih koncertov leta pri nas.

Dober koncertni vtis je tokrat morda vreden še več, ker je res vezan praktično samo na glasbo in se nam ni potrebno zatikati ob nobenem posebnem kontekstu, kar je morda že samo po sebi omembe vreden kontekst. Tokrat je bila dvorana sicer ves čas prijetno zatemnjena in zadimljena, četverica pa najbrž namerno med sabo ali do občinstva ni kazala posebnega zanimanja. A našo pozornost je od uvodne Careful do zaključne Pie IX vendarle držala le s svojo art-rock kitarsko eksperimentalnostjo in nikoli dovolj cenjeno izvirnostjo. Bend nikoli zares ne zveni preveč podobno ustaljenim smernicam katere koli ostro zamejene zvrsti muzike in je tekom nastopa skakal od krautrock nepredvidljivosti do vmesne psihedelične zasanjanosti in občasne shoegazerske potrpežljivosti, s slednjo pa so v zgodbo kot predskupina vstopili tudi vse bolj uigrani domačini Haiku Garden.

A če slednje torej radi mečemo v predalček shoegaze, se bend sam z nabiranjem kilometrine in z bolj očiščeno koncertno zvočno sliko naprimer pri komadih Bleached in Until Then, ki smo ju včeraj slišali v samem uvodu, vzpostavlja bolj kot predstavnik zamazanejše verzije klasičnega indie pop-rocka. Pri nekaterih novejših in počasnejših komadih po drugi strani vrtnarji v iskanju novih indetitet plavajo predvsem po morju dream-popa, kjer občasno še iščejo prave nastavke, sicer pa bolj kot na hrupnost My Bloody Valentine spomnijo na melodičnost Beatlov. Zato niti ni izpadlo tako presenetljivo, ko so nov hitič Barriers podaljšali v simpatično zamegljeno priredbo Lennonove polovice vrhunca legendarne plošče Sgt. Pepper..., A Day In The Life. Od tu jih je pot štiridesetminutnega nastopa vodila še do Rosette, ki še vedno najbolje združuje njihova čuta za melodičnost in razbijaštvo in je njihov krstni nastop v Kinu Šiška končala na vrhuncu, s tem pa že kliče tudi po prihodnjih snidenjih.

A če so torej Haikuji pri svojem nastopu zelo dobro uspeli stopnjevati tempo, je to tempiranje poleg dolžine morda edina stvar, ki jo lahko očitam nastopu Suuns. Po nekaj uvodnih poskočnejših, plesnejših komadih in po izjemnem Resistance, ki je bil začinjen še s podaljšanim uvodom in z vmesno minuto čiste tišine, je namreč v drugi polovici (neizogibno) sledilo več ambientalnejših in eksperimentalnejših trenutkov. Pri teh je občinstvo še vedno in s še bolj zaprtimi očmi plavalo daleč v globine zvočnega vesolja, a se je proti koncu na novih komadih temelječega, a tudi do starih hitov gostoljubnega seta, morda tudi že malce predramilo. Po drugi strani pa je ta druga polovica ponazarjala prav tisto nenehno samoiskanje, zaradi katerega Suuns iz albuma v album postajajo boljši in vse očitneje predstavljajo zvok temačne, negotove, meglene prihodnosti. In čeprav se je ob lanski izdaji albuma o novih skladbah govorilo kot o bolj plesnih in spevnih, je bilo včeraj hitro jasno, da gre še vedno za zelo ohlapne kompozicije, pri katerih bend uigrano, a brezizrano hodi po robu groova in se mu vda šele takrat, ko res preišče vse druge možne zvočne stranpoti.

Slednje so fantje raziskovali tudi v kratkem bisu, po dobri uri pa so nas, še vedno malce lačne, zares prepustili noči. Bendovi večji fani so po koncertu sicer znali povedati, da so četverico že videli v še boljši formi in najbrž tudi v bolj primernih podzemnih dvoranah, a je bilo vsem vseeno jasno, da smo bili v smislu izvedbe in same atmosfere priča koncertnemu presežku. Upamo, da bomo vsaj podobno lahko sklepali tudi po še kakšnem izmed ostalih odmevnih koncertov, ki jih je Kino Šiška že napovedal za prihajajoče dni, tedne in mesece.

 

Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness