THUNDERBABIES, STRAIGHT MICKEY AND THE BOYZ, UNDERPODNGRABN

THUNDERBABIES, STRAIGHT MICKEY AND THE BOYZ, UNDERPODNGRABN

Recenzija dogodka
19. 4. 2015 - 16.15

Menza pri koritu, 17. 4. 2015

 

Pretekli petkov večer so v Menzi pri koritu zaznamovali številni kontrasti, ki jih je že prvenstveno podpiral nastop med leti delovanja že utečene zasedbe Thunderbabies in dveh novonastalih, Straight Mickey And The Boyz in Underpodngrabn, s prvencema. Medtem ko so prvi uživali v podajanju in združevanju skladb tako z nove plošče Kick Off kot tudi preostalega diskografskega repertoarja, so se Underpodngrabn in Straight Mickey And The Boyz predstavili s siceršnjim ožjim avtorskim materialom, ki je morda na poslušalce deloval za odtenek bolj subtilno in zapomnljivo.

Skupne žanrsko obarvane dispozicije nastopajočih zasedb so se kotalile nekje med punkom, rock 'n' rollom in garažnim rockom, pri tem pa velja omeniti, da so vsakršni poskusi odvodov od ustaljene glasbene podobe ali nepredvidljive integracije specifičnih zvočnih potez v obstoječe strukture močno vplivale na samo zainteresiranost in razgretost občinstva. V tem oziru so odlično nalogo opravili gostujoči beograjski trio Straight Mickey And The Boyz, ki so v Ljubljani nastopili prvič.

Pred takrat morda najbolj pričakovano omenjeno zasedbo se je na odru prvi pojavil glasni koroški četverec Underpodngrabn, pri katerih je posamezni poslušalec že ob pogledu nanje začutil potrebo po premikanju, da je uspel doseči vizualno ravnovesje med mirujočim občinstvom na parterju in telesno podivjanostjo izvajalcev na odru. Med uvodoma maloštevilnim občinstvom so se že pojavljale posamične oaze posameznikov, ki se tej agresivni vokalno-instrumentalni napetosti niso mogli upreti. Postopoma so se punk-noisovske kompozicije pričele združevati v surovo in rudimentarno zvočno gmoto, ki so jo občasno razparale enostavne in izolirane tolkalne in kitarske linije v skladbah Fucked Up in I'm Not Paranoid.

Medtem ko sta v pojavnem smislu vokalist Gašper Vaukan z impulzivnimi glasovnimi padci na mikrofon in bobnar Dicky z neprekinjenim vrtenjem glave ob že tako hiperaktivnih tolkalnih alternacijah ustvarjala konsistentno odrsko dinamiko, je zvočna avtorska podoba na drugi strani skozi razvoj nastopa rinila v monotonost in istovetnost skladb.

Če je poslušalec pri Underpodngrabn občutil nekakšno praznino, ki jo je zasedba sicer poskušala zakamuflirati z repetitivno ritem sekcijo in posamičnimi kitarskimi solažami, je pri Straight Mickey And The Boyz - kot naslednjim performativnim aktom - sledil trem treznim glavam, ki so skozi nastop dokazovale avtorsko suverenost in trden vokalno-instrumentalni ustroj, pri čemer za izkazovanje svoje glasbene veličine niso potrebovali solaž.  

Slednje so vsekakor bile prisotne, toda prvenstveno niso odigrale estetske funkcije. Če si zastavimo zadevo nekoliko drugače, je bila njihova glasba, v kateri so uživali navzoči poslušalci, kvalitetna že sama po sebi in zaradi tega ni potrebovala  dodatnih ličil. Solaže so izpostavljale kompleksne strukture glasbenih aranžmajev, ki so bili med koncertom podani v zmernih manirah rock 'n' rolla in punka. Kot zelo dobrodošla se je, denimo v skladbi »Lakši«, izkazala tudi dihotomija med zvočnimi tišinami in eksplozijami, kar je bilo mogoče razbrati iz predanih pogledov publike na oder in njihovih sklepnih pozdravov nastopajočim.

Zdelo se je, da jim je bil prostor Menze pri koritu povsem domač, četudi so tam nastopili prvič. Miki je tekom podajanja vokalnih in kitarskih kontrastov samozavestno pristopal do bobnarja Danila, spet drugič pa je poskrbel za vizualno dialoško konfrontacijo lastne kitare z basom Boška. Pokazatelj domačnosti zasedbe v novem okolju je bil poleg skromnih intermezzov tudi učinkovit izkoristek minimalistične osvetljave, kar je bilo razvidno že v uvodoma zaigrani skladbi.

Med svojim nastopom so manevrirali po intuitivnih glasbenih robovih, vendar vselej dovolj subtilno in dovolj hitro, da je bilo prepoznavanje linij sorodnih zasedb precej oteženo. Posledično se jim ni bilo potrebno umikati v cone izven lastnega ugodja, da bi z nekakšnim vizualnim efektom ali poplesavanjem pritegnili pozornost publike, s čimer se je pretežno ukvarjal vokalist in kitarist Brane Škerjanc prihajajoče zasedbe Thunderbabies.

Medtem ko so bili Straight Mickey And The Boyz v glasbenem smislu zelo prepričljivi in jasni, to ni ravno obveljalo pri Thunderbabies, ki so relativno poprečno izvedbo deloma prekrili z interakcijami s publiko po vsakem zaigranem komadu. Številni dejavniki, med katerimi se je znašlo tudi slabše ozvočenje in neutečenost zasedbe, so vplivali na to, da promocija zadnje plošče Kick Off ni bila tako slikovita, kot bi morda pričakovali.

Vse skozi nastop so se formirali pomisleki o njihovi izvedbi, saj so temelje lastnih avtorskih glasbenih del izpostavljali brezbrižnim presojam, kaj naj bi navzoče poslušalce najbolj vzburilo. Kot je Brane vmes pristavil: »Končno nekaj rock 'n' rolla v Ljubljani, yeah!«. To je bilo vse prej kot vrhunska vokalno-instrumentalna izvedba. Z razvojem njihovega nastopa smo bili vse bolj priča upadu njihove avtorske kredibilnosti, kar se je odražalo skozi momljajoče vokalne podaje in (pre)statično instrumentalno držo. Po drugi strani se je skozi njihov nastop pokazalo nekakšno razumevanje pristnega rock 'n' rolla, ki je bilo zavito v klišejski žargon, s katerim so po intervalih v šarmantno malomarni maniri privlačili pozornost preostalega občinstva.

Tovrsten dogodek, ki so ga obeležile tri sorodne a po kvaliteti in sporočilu povsem raznolike zasedbe, je ponudil jasen pogled na strategije, ki so se jih posamični izvajalci posluževali  pri  dobrikanju s publiko.  Medtem ko so se Thunderbabies in Underpodngrabn zatekali k previdnim punk rockovskim potezam podkrepljenimi s klišejskimi dialogi s publiko, so Straight Mickey and the Boyz z izmikom  varnim instrumentalnim  linijam potonili v svoj svet,  v katerega je občinstvo zaplavalo brez dodatnih verbalnih spodbud.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ob prebranem se mi poraja samo eno samo vprašanje: Ali smo bili na istem špilu??
Underpodengrabnom gre očitati po mojem mnenju le velikost odra, ki razvodeni njihovo udarnost, ki šele v manjšem ambientu pride do polnega izraza.
Vsega kar očitaš Thunderbabies-om, so se Straight Mickey and the boys s pridom posluževali, kar jim ne gre šteti v minus, pa vendar....Pevca Thunderbabies ni bilo ravno videti poplesovati, pa tudi "dodatne verbalne spodbude" so bile bolj domena Mickey-ev...
In izjava (citiram): "Vse skozi nastop so se formirali pomisleki o njihovi izvedbi, saj so temelje lastnih avtorskih glasbenih del izpostavljali brezbrižnim presojam, kaj naj bi navzoče poslušalce najbolj vzburilo. Kot je Brane vmes pristavil: »Končno nekaj rock 'n' rolla v Ljubljani, yeah!«. To je bilo vse prej kot vrhunska vokalno-instrumentalna izvedba." , ko je pevčev komentar razumljen kot samohvala in ne kot nekaj kar se nanaša globalno na event kot tak, kaže le na subjektivnost in apriori-nastrojenost proti bendu.
Verjamem da si strokovnjakinja na svojem področju, s čemerkoli se pač že ukvarjaš, a r'n'r gotovo ni tvoja domena, zato ti v prihodnje odsvetujem recenziranje tovrstnih dogodkov, ker s tem škodiš tako bandom, kot sceni.
S spoštovanjem, pa lep pozdrav.

Hvala za komentar. Videti je, kot da sva drugače dojemala koncert, kar po mojem mnenju ni čisto nič slabega. Vsak izmed naju morda pri posamičnih bendih išče različne stvari in ima zastavljena različna merila, po katerih presoja kvaliteto nastopa. Kritika navsezadnje je subjektivna, očitanje subjektivnosti pa je v tem primeru paradoks. Lep pozdrav.

Samo da ne bo spet kdo komu grozil s klofutanjem ipd. Oh, ti kritiki! :)

prvič v 30 letih se odzivam na recenzijo, to pa zato, ker so bili Thunderbabies kjub težavam z zvokom na odru odlični in so navdušil vse tam prisotne rokerje, tudi mene kot organizatorico, ki sem sicer najostrejši kritik FV koncertov in bendov. Če rokenrol ni tvoj cup of tea ne pomeni, da je bil bend zanič, lahko pa s svojo nerelevantno kritiko narediš precej škode bendu.

Petkov koncertni večer s Straight Mickey & Co. ter Thunderbabies (prvega benda žal nisem slišal) je bil super, menim, da smo se zelo zabavali tako poslušalci, kot nastopajoči, kar je najbrž (v praksi) pri tovrstni muziki še najbolj pomembno. Lahko le prikimam temu, kar je hotel povedati B.Š. (pri čemer ni mislil le na njihov nastop…) - končno nekaj za ljubitelje R'n'R v zaspani Ljubljani. Prvi bend je bil zame navdušujoče odkritje, THB pa v čisto veselje. V UPANJU NA ŠE, Piotr

Dajte nič več recenzirat, kaj šele omenjat, informirat in reflekirat; saj z vsem tem delate nepopisno škodo vsemu in vsakomur. A je to lepo?

Išče se junak, ki bi kritično recenzijo vzel kot izziv za naprej, ne pa kot žalitev in "škodo" na sceni.

to ni kritična recenzija ampak zmazek ki nima veze z realnostjo.
ko recenzent ocenjuje vmesni pozdrav nastopajočega kot vokalno- instrumentalno izvedbo, in ko vidi plesočega braneta ti je jasno da je nekaj hudo narobe.
smo bili tam - vse smo videli in slisali.

Najlepša hvala za komentarje.

Kot recenzentka prepoznavam svojo napako le v tem, da tokrat nisem upoštevala aspekta glasbenih navdušencev, medtem ko pri okarakteriziranju samega dogodka še vedno stojim za svojimi besedami. 

V zadnjem času vedno bolj dobivam občutek, da je v domačem glasbenem dogajanju vse manj prostora za refleksijo. Ko sem sama pretežno stopala v stik s tujimi izvajalci (pa jih tukaj pod nobenim pogojem ne želim favorizirati), sem opazila, da je marsikdo od njih po slabem nastopu uspel priznati, da tisto takrat ni bil najboljši špil. Pri tem so kasneje marsikateri tudi razmislili o prejeti kritiki in vsak naslednji koncert je bil potencialno boljši od prejšnjega. Pri nas, na domači sceni, se zdi ta manko samorefleksije izjemno močan. Če se to dogaja že izvajalcem, se to potem še toliko bolj manifestira v mentaliteti poslušalcev, navdušencev in znancev posamičnih bandov.  

Ko bi le zmogla lastni nasvet upoštevati tudi recenzentka sama....

Men je pa recenzija všeč. Ne sicer kot nek literarni presežek a kot najbistveneje izpostavi nesporno superiornost Straight Mickeyev napram ostalima dvema bendoma in se obenem precoj ostro obregne ob njune slabosti. Prav to ostrino in brezkompromisnost namreč žal pogrešam ko berem dandanašnje ocene plat in koncertov domačih izvajalcev. Ne vem ali se nihče noče nikomur zamerit ampak prav vse zadeve po vrsti čeravno niso neki inovacijski ali izvedbeni presežki presežki so ocenjene zmerno ali zelo pozitivno kar mislim da ne vpliva ravno stimulativno na to da izvajalec skuša v prihodnje zadeve nadgraditi in izboljšati k čemur naj bi konec koncev kritika tud težila in temu pripomogla. Rezultat temu je scena, ki po lastnem mnenju menda premore kup enih izrednih posameznikov in bendov a se že več kot dvajset let skoraj nobenemu ni uspelo prebit in pustit tam neko sled niti do Zagreba ali Gradca. Vem da se je na tako malem prostoru kot je slovenska scena kjer vsi vse poznajo in kot v tem primeru npr. takoj užaljeno odreagirajo zajebano izpostavljat a druge ni sicer lahko naslednjič samokritično porecenzirajo kar izvajalci, organizatorji in feni sami.

Seveda, pozdrav in poklon vsem recenzentom, ki uspejo biti brezkompromisni in neustrašni pri podajanju lastnih mnenj, ampak - če naj bi bila recenzija neka strokovna sodba oz. mnenje, se tukaj v tem primeru vseeno malce zatakne. Skozi zgoraj omenjene očitke je razumeti, da avtorica prispevka, kljub očitno vloženemu trudu v pisanje, ni uspela podati mnenja, ki bi vsaj približno slikalo dejansko stanje na dogodku. S svojim nepoznavanjem ocenjevanega področja in navajanjem podatkov, ki se očitno v realnosti niso zgodili, postavlja pod vprašaj vrednost in kredibilnost lastnega izdelka. Iz njenih besed je razumeti, kot da so Straight Mickey and The Boys odlično opravili svojo nalogo (kar so jo!), preostala dva benda sta pa, po domače rečeno (in iz njenih besed razvidno) zanič - kar je daleč od resnice. In mimo tega se pač ne more it. Naj tudi ona to vzame kot konstruktivno kritiko, kot bodo njeno recenzijo, verjamem, da, vzeli tudi izvajalci.

Je Jordan zelo lepo opisal dejansko stanje večine muzičarjev slo scene...Bravo Mojca da maš jajca ;) (samo)kritičnosti rabimo več pa bo mogoče kaj boljše zvenelo :)

Se bom še jaz morala »umakniti v cono izven lastnega ugodja", karkoli že to pomeni, in malce pokomentirati zadevo. Torej, avtorica »recenzije« ima vso pravico do svojega mnenja, pa četudi gre za pikolovsko seciranje, okrancljano s samo njej razumljivimi metaforami. Edina pripomba – tole besedičenje je za kakšnih 850 besed predolgo! Sama sem kot tipična zabita žrtev pomanjkanja samorefleksije na domači sceni na petkovem koncertu uživala ob iskrenem nastopu Thunderbabies. Očitno sta izbira »strategije dobrikanja« in »poplesavanje« padla na plodna tla, saj je bilo vzdušje odlično. Poklon vsem izvajalcem večera. Ustvarjajte naprej sebi in svoji publiki v veselje!

Samo v vednost Jordanu: Thunderbabies so igrali tako v Zagrebu kot tudi v Gradcu in to daljnega leta 2004. Tudi turneja za Srbijo je bila praktično dogovorjena, vendar po mojih informacijah ni bila realizirana zaradi osebnih okoliščin vpletenih. Zadnjo plato pa se je že predstavljajo v španskih r'n'r medijih, tako da...

No sej, takemu bendu je s kakršnokoli recenzijo menda težko naredit škodo potem...?

hja, kritičarka in njeni rš branilci so zmotno prepričani, da ne zmoremo prenest negativne kritike koncerta oz. benda - nasprotno - konstruktivne kritike benda so absolutno dobrodošle. Že miljonkrat so sesuli kak FV koncert pa do tele "kao" kritike nismo odreagirali, ker so bile kritike upravičene. Če pa je konstruktivna kritika za kritičarko to, da piše predvsem o branetovih par muvajočih korakih in parih besedah z odra, se tale njena samorefleksivna konstruktivna kritika mal sesuje...... Tudi zgoraj, ko hvali tuje bende, kako da odlično prenašajo kritiko za razliko od naših je popolnoma usekala mimo, ker VEM, da jo ne - posebej ne tako, kot se ji je zapisala na omenjenem dogodku. Kaj pa je mislila s tem, da je edina napaka pri njeni kritiki ta, da ni upoštevala aspekta glasbenih navdušencev pa mi sploh ni jasno.... Na vsak koncert pridejo glasbeni navdušenci mar ne?

ups, tale anonimus zgoraj sem spet jest... ;-)

Tja Monika, za razliko od prvega komentarja so vsi ostali, naj Mojco zagovarjajo ali ji nasprotujejo, navijaški. Da je recenzija napačna, ker je dejstvo, da so dejstva drugačna - pa to je argumentiranje na ravni MMC forumov jebemti! To da se tebi zdi da se moraš oglašat pač nič ne pove o dogodku ampak le o tem, da se organizatorki pač zdi, da je bil dogodek super. Ja odlično, da si uživala, in zdaj vesoljno občestvo to ve, vprašanje pa je ali koga to sploh zanima?

Že davnega leta 2004? Saj ravn o tem govorim: o nezmožnosti pustiti tam neko sled. Takšno kakršno so pri nas nedvomno pustili Straight Mickey..., ki si ob naslednjem ljubljanskem gostovanju po vsej verjetnosti lahko obetajo že samostojen klubski nastop.

zadnje novice: Brane je uničen, Monika ukinja FV, Janez ne hod več na koncerte, Mao pa itak kmetuje že več let ...

So pustili sled, preveri na policiji... Mickeyi bodo razprodani in to v Črnomlju. Smo slišali, da tja pelje avtobus GR-ja. Brane pa drvari, tko da se ga paste...

luka pa kraljuje

tale "diskusija" ratuje totalni podn, zato moj zadnji post:
NIHČE v tej debati ni spljuval mikije, se očitno strinjamo vsaj v tem da so bli super - govorimo o thunderbabies in underpodngrabn, ker ste eni preobrnil temo.... Vsekakor pa tele zadnji posti kažejo na odnos večine radijcev do rokenrola vobče - še bozga ogrinca je blo treba iz arzenala prvlečt...

OK bom probal malo zaokrožit zadevo na sam zvočni dogodek in bom zraven še upletel Kinošiško z Wovenhand in Cvetličarno z Partibrejkersi. Razen "recenzentov z radija in ostale nepotrebne krame(fotografov) na koncertih" je bila razlika ta:
1.2.3.) - Menza pri koritu je bil zvok v kurcu, to je res, rešili so ga delno Mickey-i z svojo igrivostjo na odru in zadnji del Thuderbabies ko se jim je malo odprlo, drugače pa meni osebno ne čeprav sem poplesalval zaradi solaž. Wovenhand v Kinošiški mi je bil komplet koncert v kurcu, sami basi brez neke širine, še youtubov posnetek je bil boljši ko sem jih malce preverjal. Cvetličarna, no tukaj pa me tehniki niso razočarali, če sem hotel sem slišal bas ali kitaro ali karkoli že pač tako pri Messerchmitih kot PB in sem res užival. Zvok na nivoju tega kar pričakuješ pri koncertu v živo, res pa je da sem bil spredaj in pa pred mešalko zadaj, ko sem šel čekirat v nadstropje me je vse minilo od nekih echo-tov.

In nenazadnje, na vse tri koncerte(Menza, Kinošiška, Cvetličarna) so prišli ljudje(ne vsi valjda) ki sem jih videl samo v Menzi, medtem ko so bili poleg že prej omenjenih samo feni Wovenhand prav tako v Cvetličarni feni Partibrejkersov. Da bi si pa gdo od teh kvazi glasbenih sladokuscev ogledal tudi te 3 "nove" bende, ne to pa ne. Razen če jih ne pokažejo na kaki oddaji po TV-ju, ali pa če se kakšna vremenarka na komercialni TV ob njih slučajno ne spotakne z joški.

Folk v večini ni še do sebe samokritičen, zato pa je vedno tako, nažalost tudi na "alternativni sceni". Če že drugega ne, Mickey-i bodo sedaj oz. že sodelujejo s Partibrejkersi, opa??!!?
In se jih pride preverit, cena je bila sitnica.
Za konec, ne stopam na nobeno stran ne FV ali kogarkoli drugega. Če že drugega ne bi morali vsi organizatorji v prvi meri najbolj poskrbeti za zvok živega koncerta(to ne mislim nekvalitetno izvedenega nastopa samega benda), ker opažam da se v zadnih 20 letih ni kaj dosti spremenilo. Ljudje ostajajo isti, noben se ne zbuni ali pošlje koga v kurac, raje malo potrpi in saj bo. Nič ne bo će tipu na primer za reglerji samo čez ramo gledaš, najboljš bi bilo da se mu kar kable ven potegne med samim koncertom pa naj na novo kvačka.

In kar se tiče recenzije Mojce Teržan. To kar sem prej opisal je vzrok te recenzije. Želja po biti nekaj in neznanje oz. neinformiranost privedeta do takih zapisov, da se resno vprašaš ali sem bil na koncertu ali sem zaradi enega popitega piva zares bil kje drugje. Amen. Pa lep pozdrav vsem vpletenim, če bi kdo še kaj več od mene se lahko dobimo danes na skabini v Gromki.

Mojca nimaš prav, tisto kr si odgovorila Barbari!!! To da vsak dojema po svoje je ena stvar...ti punca draga pa imaš družabno odgovornost!!! Če že kej škrabaš moraš mal več vedet o čem pišeš!!!

kaj pa to, ko nikol ne bojo vsi zadovoljni ?

Če je bend dober, ga nobena kritika ne bo uničila, vsaj na dolgi rok ne, tako da nehajte bluzit. V menzi je bilo generalno super, Thunderbabies sploh niso bili slabi, verjetno boljši kot kadarkoli prej, na RŠu vas je pa kar nekaj takih, ki se spoznate na vse in ste tudi sposobni recenzirat in štekat vse - od afriške godbe, piskanja z račkami, pa do death metala...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.