Columbia, 2012

AC/DC so institucija rock’n’rolla in so tudi ena najbolj prepoznanih znamk v rock'n'rollu, kjer se znamke slišijo in čutijo. Ko gre za AC/DC, je za to, da jih prepoznaš, dovolj, da slišiš polovico rifa pesmi. Ti trdoživi Avstralci so prvaki v minimalistični formi, zgoščenosti izražanja, jedrnatosti izražanja. Brata Young sta zares popeljala svojo vizijo rock’n’rolla do skrajnega minimalizma, na katerem lahko ohranjajo človeku prirojeno potrebo po skladnosti, harmoničnosti, melodičnosti in ritmičnosti. In tako kot pri vseh velikih znamkah, prejemnik ve, kaj bo dobil. V primeru AC/DC je to  velika ognjena kombinacija plesnega rockovskega ritma, dvogovora kitar in zraven vmešanih junaško razpoloženih vokalov s stripovskimi enovrstičnimi izjavami. V primeru AC/DC bo poslušalec prejel gosto zmes ritma in kitarskega pletenja, polno testosterona, ki dviguje in poživlja duha. To je enkratna formula AC/DC, za katero vsi sveti možje vedo, da je bolj učinkovita kot marsikatero drugo legalno in nelegalno poživilo.

Live at the River plate je zapis skupine na istoimenskem stadionu v Buenos Airesu leta 2009 na prvem delu svetovne turneje ob albumu Black Ice. Pred tem AC/DC dolgih 13 let niso nastopili v Argentini, državi, ki premore enega najbolj vročih in emocionalno odzivnih občinstev na svetu. Na posnetku se dobro sliši, kako “muy caliente” so Argentinci, ko celoten stadion daje zborovsko podporo v refrenu skladb, kot so Dirty Deeds Done Dirt Cheap, Thunderstruck ali Highway to Hell in druge oziroma kot so pravzaprav vse skladbe na posnetku.

V dolgi karieri skupine je Live At the River Plate šele tretji uradni koncertni album in sledi albumom If You Want Blood You've Got It iz leta 1978 in Live iz 1992. Rock'n'roll pogon skupine je še izjemno dobro podmazan. Ritem sekcija Phila Rudda in Cliffa Williamsa gradi enega najbolj trdnih temeljev, kar jih poznamo v rocku in na katerem lahko brata Young, Angus in Malcolm, ki sta telepatsko zvezana v rock’n’roll govorici eni najboljših kitarskih dvojic dosedanjih časov, lahko počneta vse od mamutske interpretacije chuckberryjevskih in rollingstonesovskih rifov do bluesovske metalne pirotehnike, medtem ko  pevec Brian Johnson kriči kot potreben maček in energično opravlja svoje delo vodje ceremonije. AC/DC se vseskozi dosledno držijo svojega poslanstva, stvari ohranjajo enostavne ter rokajo slastno in glasno skozi izbor klasik in skladb z albuma Black Ice.

Koncertni posnetek je dolg malo manj kot dve uri, zato bomo nocoj poslušali le izbor s pesmimi: Rock’n’Roll Train, Back in Black, Dirty Deeds Done Dirt Cheap, Shot Down in Flames, Thunderstruck, You Shook Me All Night Long, Whole Lotta Rosie, Let There Be Rock in Highway to Hell.

»Ne znamo prav dobro govoriti  španščine, ampak znamo še kar dobro govoriti rock'n'roll,« pravi Brian Johnson v začetku koncerta.