Samozaložba, 2014

Besedna zveza Amnesia Scanner je občutnejše zanimanje prvič zbudila približno dve leti nazaj, ko so z neznano entiteto za tem imenom sodelovali številni opazni akterji iz robnih producentskih voda, denimo ameriški transgresivni raper in producent Mykki Blanco ali njujorška eksperimentalno in vsesplošno progresivno naravnana klubska ekipa UNO NYC. A o pravi identiteti za tem imenom so takrat krožile le razne nepotrjene govorice. Te so bile le še podkrepljene s skopimi internetnimi profili na SoundCloudu in Facebooku, medtem ko so se na YouTubu začeli pojavljati redki samostojni komadi, pospremljeni z enigmatičnimi videi počasi vrtečih se računalniško generiranih tridimenzionalnih oblik. Skupaj s skrivnostnimi biomehaničnimi zvoki nekakšne postapokaliptične obklubskosti je to skrbno kurirano pomanjkanje informacij našim asociativnim možganskim procesom pustilo prosto pot pri izgradnji različnih teorij in interpretacij, pravzaprav ključnih elementov celovito kompleksne, večplastne in intermedijske semantike projekta.

Identiteta skrivnostne tvorbe se je kljub vsemu počasi izkristalizirala, ko se je lani ime pojavilo tudi na plošči zvočne umetnice Holly Herndon in v povezavi z berlinskim klubskim kolektivom Janus ter berlinsko založbo PAN. Izkaže se, da se za intrigantnim imenom skrivata v Berlinu situirana finca Ville Haimala in Martti Kalliala, v preteklosti sicer znana kot producentski duet Renaissance Man in kot vodji založbe Black Ocean. Že na zgodnejših izdajah pod njunim prejšnjim psevdonimom, s katerim sta sicer nekoliko bolj vestno delovala znotraj plesne klubskosti, lahko slišimo uporabo zanimivih analognih zvočnih virov. Te je dvojec skozi elektronsko manipulacijo prignanjal do bujnih sintetičnih tekstur, ki so sedaj, v ekstremni različici še vedno pomemben del njune skrivnostne identitete. Sicer sta se dolgo strateško izogibala njenemu jasnemu vzpostavljanju in izpostavljanju, a vedno subtilno namigovala na povezave s sodobno eksperimentalno obklubsko sceno, k kateri sta nato kot Amnesia Scanner pristopila na posodobljen in drznejši način. Dobri dve leti nazaj sta nato izdala danes obravnavani posnetek živega nastopa, v katerem klubske plesne imperative spajata z inovativnim zvočnim dizajnom. AS LIVE [][][][][] nas torej uvede v mutacijo njunega predhodnega izraza, v asociativno zvočno gmoto, ki deluje kot shizofren tok po internetu brskajoče umetne zavesti. 

Tako njuna glasba kot celoten kontekst oziroma koncept, s katerim sta jo obdala, tematizirata naš odnos s tehnologijo, na katero se vedno izraziteje zanašamo pri sprejemanju in posredovanju informacij in ki posledično tudi vedno očitneje vpliva na našo percepcijo. Ob vstopu na njuno uradno spletno stran smo denimo najprej izpostavljeni številnim plastem impozantnih abstraktnih grafičnih kompozicij, skozi katere se moramo prebiti, da pridemo do dejanskih vsebin skritih v ozadju. Te so poleg povezav do njunih različnih videov in komadov opremljene še s stalno posodabljajočimi se šifriranimi sporočili in raznimi mrtvimi povezavami. Celotna stvar deluje, kot da bi želela prikazati izkušnjo hekerskega brskanja po globočinah interneta ali pa s svojo konfuznostjo vsaj tematizirati sodobno hiperrealnost. Vprašanja, ki jih odpirata skozi že zgolj asociativno vrednost njune celovite intermedijsko vzpostavljene prezence, se zdijo izredno na mestu. Posebno v dobi, ko postaja jasno, da se bo meja med organskim in anorganskim v prihodnosti z eksponentnim napredkom tehnologije le še vedno hitreje brisala. A čeprav se Amnesia Scanner ob gradnji najrazličnejših futurističnih zvokov tudi sama v veliki meri zanašata na sodobno tehnologijo, se zdi očitno, da z njimi ne prikazujeta optimistične, s pomočjo tehnologije povzdignjene družbe prihodnosti. Prej je njun pogled tehnofobičen, tak ki skozi videno razčlovečenje opozarja na ovire in težavnosti, ki nas čakajo. A vseeno se njuna končna in jasna sporočilnost za zdaj še preveč odločno izmika, kar se ob količini podatkov, ki smo jim izpostavljeni ob angažiranem medmrežnem brskanju za odgovori, zdi absurdno.

Izdaja AS LIVE [][][][][] deluje kot odličen pokazatelj novih obklubskih eksperimentalnih smernic, ki skozi nanašanje na sodobni informacijski eksces in pospešujoči tehnološki napredek vodijo k emancipatornemu tematiziranju vedno aktualnejših, tako političnih kot filozofskih vprašanj. Obenem pa se zdi ključno poudariti, kako široko so znotraj izpostavljenega seta razprte te, sicer še vedno na klubski kontekst vezane smernice, ob katerih se skozi nepregledne zmožnosti zvočne manipulacije morda počasi vzpostavlja nekakšna med zavestjo in programom nastala simbiotična zmožnost intuicije, ki odpira brezštevilne poti in lahko deluje tudi kot vir akceleracionističnega optimizma.

[][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][[][][][][][][][][][][][][][][][][[][][][][][][][][][][][][][][][][[][][][][][][][][]