Društvo za ENO glasbo, 2014

Po nekaj več kot sto koncertnih udejstvovanjih od leta 2010 naprej pričakovanj v zvezi morebitno koncertno izdajo, ki se je letos le zgodila, ni bilo zlahka prikriti. Njihov moto »non stop muzika« je štiričlanska zasedba na plošči povsem realizirala z združitvijo prejšnjih dveh studijskih albumov. Naboru petnajstih avtorskih skladb so dodali še dve novi, Anovi in Črešnjevska, ki zaradi melanholične zvočne naravnanosti precej izstopata.

Vsi bolj dovzetni poslušalci so lahko tekom koncerta izkoristili priložnost sledenja miselnim tokovom med različnimi prostori in obdobji, ki jih je zasedba neutrudno sprevračala z dinamično zvočno uprizoritvijo, ki je temeljila na vokalnih harmonijah in ožjemu naboru uporabljenih glasbil. Letošnjega marca v živo v Salonu odigrana in posneta avtorska glasba je rezultat sodelovanja med kitaristom Andrejem  Boštjančičem, harmonikarjem Rokom Šinkovcem, kontrabasistom Matijo Krivcem in violinistom Klemnom Bračkom. Rezek in igriv zvok strun akustične kitare je spremljal klubski odmev klavirske harmonike. Uigranim linijam sta ponekod sledila kontrabas in violina, medtem ko sta drugje poskrbela za nenaden zvočni presek. Pretežno instrumentalni repertoar je v posamičnih skladbah popestril Rokov robusten glas, ki so ga ob dramatičnih trenutkih vokalno pospremili tudi preostali člani. Tovrstne vokalne harmonije so odzvenele kot podaljšek instrumentalnih aranžmajev.

Kot na obeh studijskih izdajah je zasedba tudi tekom koncerta ustvarila posebno trubadursko atmosfero, v kateri so se prepletale slovanske in trans-kontinentalne glasbene tradicije. Ob poslušanju skladb bi se morda marsikdo znašel v tavanju med sodobnostjo in preteklostjo. Prva je bila pretežno izražena skozi avtorska besedila, ki so jih člani pretežno črpali iz lastnih življenjskih izkušenj. Pridih arhaičnosti je zasedba opredmetila z instrumentalno izvedbo, v kateri sta posebno zvok violine in harmonike ustvarila nekakšno grajsko vzdušje. Dinamičnost koncerta je bila bolj kot z intermezzi udejanjena skozi kontinuirano stapljanje zvočnega minimalizma in maksimalizma, kar je bilo mogoče še posebno opaziti v nenadnih instrumentalnih eksplozijah, ki so bile po določenih intervalih odrezane s komaj slišno melodijo kitare ali z vokalnimi harmonijami. Omenjeni kontrast je bilo mogoče opaziti še posebno v skladbah Petrino kolo, Ej mala ej in Anovi.

Kljub relativno dolgemu posnetku se poslušalčeva naklonjenost plošči zaradi nenehne melodične in vokalne spremenljivosti ne porazgubi v pasivno brezbrižnost. Ravno obratno - izvrstno posnet koncert v vsakem domu ponuja podoživetje marčevskega nastopa Brencl bande. Preslišane interakcije s tedanjim občinstvom, kristalna čistost stereo zvoka in pozitivne zvočne vibracije skladb lahko naivnega poslušalca postavijo v primarno okolje, v katerem je plošča nastajala. Ob poslušanju plošče se zdi, da uporabljeni inštrumenti tekom nastopa dihajo vsak zase, čeprav nenazadnje tvorijo eno celoto.

Prav dolgo nam več ne bo treba hrepeneti po njihovem nastopu, saj so v bližnji prihodnosti Brencl banda dogovorjeni že za tri koncertne datume. Poslušat jih lahko greste že jutri v Maribor, saj bodo tam kot integralno vlogo prevzeli v predstavi Papir'n Muzika. Pri slednji gre za sodelovanje dveh animatorjev, ki z upogljivimi papirnatimi podobami uprizarjata zgodbe ob glasbi. Isto zadevo si lahko ogledate en dan kasneje v Ljubljani, devetega januarja pa bodo v Podčetrtku izvedli dobrodelni koncert. Več kot dovolj priložnosti, torej, da se z Brencl bando soočite tudi v živo.