Roadrunner, 2005

Hardcore je od svojega spočetja v začetku osemdesetih let doživel cepitev prvotnega glasbenega izraza na več podžanrov in eden teh je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja našel idealnega družabnika v švedskem melodičnem death metalu, katerega pomembna predstavnika sta vsekakor že od samega začetka At The Gates ter In Flames. At The Gates so s ploščo Slaughter Of The Soul pokazali, da se melodiko resnično da združiti s surovim in iskrenim vokalnim izrazom, In Flames pa so do danes to združenje popeljali tako daleč, da je na trenutke stvar resnično izgubila svojo metalskost in celo postala zgolj pocukran pop. Na srečo je v času od leta 1996, ko je izšel prelomni omenjeni album od At The Gates, prav ameriški zmetalizirani hardcore našel idealni vzorec za ustvarjanje glasbe, ki prepleta brutalnost težkih modernejših hardcore in metal riffov, surove in tudi lepe vokale, zelo dinamične bobne ter seveda melodičnost kitarskih pasaž, ki so s švedsko death metal šolo nadaljevale tisto, kar sta začela Judas Priest in Iron Maiden. In eden bendov, ki je pripomogel k največjemu razvoju te struje ameriškega metalcora, je bostonski bend Killswitch Engage.

Killswitch Engage so nastali kot združitev bendov Overcast in Aftershock, ki sta bila na bostonskem področju precej znana. Bend je od prvega dne dalje preprosto prevzel najbolj aktualno od ameriškega vzhodnoobalnega hardcora ter najbolj aktualno od evropskega melodičnega death metala in začel ustvarjati glasbo, ki jo je čudovito okronal vokalist Jesse D. Leach, ki je v že tako dober glasbeni izraz vnesel iskrenost večplastnega glasu, ki je lahko brez težav izražal široko paleto čustev. Tako je glasba, ki je odlično združevala nežnost in agresijo, še z besedami podkrepila svoj notranji žar in našla mesta v srcih tako ameriških kot evropskih oboževalcev metalcora. Po izidu odličnega pravega Alive Or Just Breathing je Leach zapustil bend, kvartet, ki sta ga tvorila kitarista Adam D in Joel Stroetzel, basist Mike D'Antonio ter bobnar Justin Foley, pa se je odločil najti novega vokalista. To je postal Howard Jones, Afroameričan, katerega močna karizma in še toliko močnejši glas ter podoben pogled na svet kot pri njegovem predhodniku, so pripomogli k temu, da je zamenjava pevcev bila v bistvu precej neobremenjujoča stvar tako za bend kot za poslušalce. Skupaj so posneli album The End Of Heartache, dve leti po izidu albuma in neskončnih turnejah pa je bend posnel uradni live album (Set This) World Ablaze, ki je v osnovi posnet kot DVD, a je v paketu z DVD-jem ponudil tudi live plošček, ki ga bomo poslušali danes.

Live album so Killswitch Engage posneli v domačem Bostonu, pred publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila razprodano dvorano. Repertoar se osredotoča na oba omenjena kultna albuma zasedbe, glede na količino odigranih koncertov pa je forma benda vrhunska. Bend odlično in brez težav odigra vseh 16 komadov, pri tem pa z ravno pravšnjo dozo občasnih (predvsem vokalnih) kiksov dá vedeti, da le poslušamo live album. To pa se opazi tudi takrat, ko publika poje refrene na ves glas. Na srečo koncert ne odreže vmesne komunikacije benda in publike, tako da med komadi izražene misli izražajo skromnost in očitno hvaležnost vokalista Jonesa ter burke in šale kitarista Adama, ki so vseskozi prisotne in naredijo že tako dober koncert še boljši. 

In še za konec: Killswitch Engage bodo kmalu izdali nov album, na katerem se kot vokalist ponovno predstavlja Jesse D. Leach, bend pa bo tudi nastopil 24. aprila na Dunaju.