MIG, 2014

V tokratnem RŠ koncertu vas bomo popeljali v medvesoljne zvočne krajine kultne francoske zasedbe Magma. Ustanovitelj in edini stalni član benda je klasično šolani bobnar Christian Vander, ki je Magmo zasnoval leta 1969. Skupaj s številnimi člani – med letoma 1969 in 1984 je pri zasedbi v različnih razvojnih fazah sodelovalo okoli petdeset glasbenikov – je v sedemdesetih letih s sedmimi konceptualnimi in razmeroma ekstravagantnimi izdajami utelesil daljnosežne potenciale t. i. progresivnega rocka, ki so ga kritiki kasneje krstili za zeuhl, ki v jeziku danes obravnavane zasedbe, o katerem več kasneje, pomeni nebeški oziroma božanski. Pod omenjeni krovni termin danes uvrščamo slogovne prijeme progresivnega, simfoničnega in avant-rocka, fusion jazza ter neoklasicizma.

Če so sorodni bendi posamične koncepte aplicirali na vsako izdajo posebej, pa je Vander projekt Magma zasnoval kot znanstvenofantastično vizijo človeške duhovne in ekološke prihodnosti, sprva načrtovano za deset dolgometražcev. Na njihovem prvem albumu, sprva samonaslovljenem in ob kasnejših izdajah poimenovanem Kobaïa, je Vander predstavil zgodbo skupine ljudi, ki zapusti pogubljeno Zemljo in se ustali na planetu Kobaïa. V sprva popolni obljubljeni deželi pa slednjič pride do konflikta, ko se potomci prvih kolonizatorjev, t. i. Kobaïajanci, soočijo z novimi prišleki – zgodba vam bo v luči aktualnih dogodkov še kako znana, saj so prišleki namreč begunci z uničene Zemlje. Če aktualnost albumov, ki se dogajajo v različnih časovnih obdobjih in dalje raziskujejo človeško prihodnosti, medplanetarne politične zdrahe in kozmične religije, pustimo ob strani, velja omeni še dejstvo, da je tudi Kobaïa ime izmišljenega, prej omenjenega jezika, ki ga je za potrebe svoje vizije – večina besedil je namreč v kobaïščini - iz fonetičnih značilnosti slovanskih in germanskih jezikov zasnoval sam Vander.

Kljub dih jemajoče ambiciozni zasnovi projekt Magma nikdar ni doživel večjega komercialnega uspeha, kar gre najverjetneje pripisati njegovi zvočni in tekstovni hermetičnosti. Vanderjeva vizija pa seveda ni ostala neopažena; med njihovimi feni so se zavoljo zvočne eklektičnosti v obdobju štirih desetletji, v katerem je Vander v orbito izstrelil enajst studijskih in trinajst koncertnih albumov, znašli tako ljubitelji prog rocka in fusion jazza kot tudi metalci ter ljubitelji klasike. Na Radiu Študent vam nocoj predstavljamo njihovo najbolj svežo koncertno izdajo iz leta 2014, namreč 96-minut dolg dvojni album Zühn Ẁöhl Ünsaï, ki je bil na radiu Bremen Sendesaal v sklopu njihovega zastonjskega koncerta posnet 6. februarja 1974. Četudi so tonski mojstri tamkajšnjega radia s postavitvijo številnih mikrofonov zagotovili za tisti čas nadpovprečno čistost kompleksnih zvočnih barv Vanderjevih bobnov in drugih instrumentalij, pa moramo izpostaviti dejstvo, da gre za na novo masteriziran zvočni zapis, ki zagotavlja kar najbolj neoporečno izkušnjo po mnenju nekaterih najboljše postave zasedbe Magma, ki je v tej obliki obstajala od januarja 1973 do začetka leta 1974.

Album Zühn Ẁöhl Ünsaï lahko razdelimo na štiri sekcije. Nastop se prične z Blasquizevo zloveščo napovedjo uverture Sowiloï (Soï Soï), ki nas v liniji fusion jazza uvede v ekspanzivni, ritmično razčlenjeni zvočni univerzum, v katerem ne manjka tako vokalnih kot instrumentalnih improvizacij, niti ne nenadnih sprememb tempa in taktov, psihedeličnih pejsaž ter kitarskih stadionskih solaž. Zatopljeni v njihov svet pot nadaljujemo ob zvokih njihovega magnum opusa Mëkanïk Dëstruktïw Kömmandöh Suite, ki ga bend z izjemo zaključnega, sedmega dela, ki je na albumu prepojen z eksperimentalnimi studijskimi efekti in je bil kot tak v živo težko izvedljiv, odigra v celoti. Srce albuma tako predstavlja izvedba njihovega najbolj cenjenega in kritiško čaščenega albuma, ki se bohoti z osupljivo, skorajda pretirano sofisticiranimi ritmičnimi pogruntavščinami Christiana Vanderja, ki skupaj z repetitivnimi, pogosto najbrž improviziranimi, po razponu pa precej obsežnimi vokalnimi realizacijami Klausa Blasquiza tvori jedro pričujočega koncerta. Za bogate melodične teksture in detajle suite Mëkanïk Dëstruktïw Kömmandöh pa skrbijo kitarist Claude Olmos ter Michel Graillier in Gerald Bikialo za električnimi klavirji Fender Rhodes.

Na drugem cedeju pričujočega albuma nas čaka za uho morda nekoliko zahtevna in predolga, sicer pa gledano skozi prizmo bobnarskih tehnik osupljiva tolkalska epopeja Korusz II, ki nas po mantričnem vokalnem uvodu vodi skozi nekakšno manifestacijo Vanderjeve virtuoznosti, v katero se sporadično umeščajo različni vokalni vložki. Album se zaključi s še eno obsežno stvaritvijo Theusz Hamtaahk, v kateri pride do izraza vsa njihova kompozicijska inovativnost. Pesem dinamično valovi od enega ekstrema do drugega, zdaj s ponavljajočim se hipnotičnim vokalom, zdaj z instrumentalijami, ki krojijo različno intenzivne, mestoma nebeške, mestoma tesnobne ambientalije, v katere se prikradejo elementi fusion jazza,  space-, hard- in avant-rocka in tako postrežejo z renomeju benda primernim epilogom.

Če bo za fene pričujoči koncertni zapis samo sladka reminiscenca na zlato obdobje zasedbe Magma, pa lahko tistim, ki zanje slišijo prvič, nocojšnjo oddajo ponudimo kot vstopnico v kompleksne intergalaktične zvočne svetove enigmatičnega francoskega vizionarja Christiana Vanderja.