Clouds Hill, 2015

Ko bendu iz plodnega in razgibanega tokijskega avant-noise-rockovskega podtalja uspe prodreti na mednarodno glasbeno prizorišče, je bolj ali manj jasno, da imamo opraviti z bendom, vrednim pozornosti. To gotovo velja tudi za ženski trio Nisennenmondai, ki že dobro desetletje redno nastopa tudi v ZDA in Evropi, prav izjemna koncertna pojavnost pa mu je zagotovila nastope na nekaterih najvidnejših festivalih. Čeprav so kitaristka Masako Takada, baskitaristka Yuri Zaikawa in bobnarka Sayaka Himeno redno deležne pohval na račun svojih studijskih albumov, se tisti, ki so jih imeli priložnost slišati v živo, strinjajo, da je za popolno izkušnjo dekleta treba slišati v živo. Za tiste, ki jih še niso, so naslednja najboljša stvar verjetno koncertni posnetki, ki so z marca izdano ploščo 'Live at Clouds Hill' dobili najbolj popoln približek Nisennenmondaieve koncertne izkušnje. Ne le zato, ker se je koncert zgodil v vrhunsko opremljenem studiu, pač pa tudi zato, ker je digitalni različici albuma priložen video posnetek, ki od blizu pokaže, kako trojica spretno spleta svoje dolge, hipnotične repeticije.

Širša evropska in ameriška publika je zasedbo spoznala po tem, ko so njihov album 'Neji/Tori' leta 2008 založili pri Smalltown Supersoundu. Kakšno leto pred tem je dober glas prišel na ušesa bolj angažiranih poslušalcev; o tem, da gre za zasedbo, ki uživa tako rekoč zvezdniški status na tokijski klubski sceni, pa nas je po vrnitvi s svoje avanture po Japonski obvestil tudi N'Toko. Kmalu so zasedbo začeli primerjati z Battles, slednji pa so jih potem povabili tudi na enega od festivalov ATP. Vsekakor zelo dobre reference.

Po koncertih zasedb Bosnian Rainbows, Gallon Drunk in Faust & Omar Rodriguez Lopez gre za četrti koncert serialke Live at Clouds Hill, ki jo je v svojem istoimenskem hamburškem studiu na noge postavil tonski mojster in producent Johann Scheerer. Gre za koncerte, na katerih je prisotna nekaj desetglava publika, posnetki pa gredo brez dodatnih nasnemavanj in drugih postprodukcijskih popravkov v takojšnji mastering, kar pomeni, da je tisto, kar potem slišimo na albumih, dejansko glasba, ki jo zasedbe ustvarijo v živo. Če sodimo po štirih živih ploščah iz studia Clouds Hill, Sheerer vanj vabi zasedbe, ki se na eni strani napajajo na zapuščinah krautrocka, post-punka in art-rocka, na drugi pa te obrazce skozi sodobnejše prijeme postavljajo v povsem svoje izraze. Skozi to prizmo se zdi angažma Nisennenmondai tako rekoč samoumeven.

Njihov koncert se je zgodil junija 2013, ravno v času izida zadnjega studijskega albuma 'N', kar pomeni, da se v skladbah pojavijo tudi znani motivi, ki pa skozi improvizacijo dobijo novo podobo. Poudarek tokrat sloni na dolgih krautrockovskih repeticijah ritem dvojice, tem pa karakter s kitarskimi intervencijami in zankanjem določa Takada. Rezultat je hipnotično, trensirajoče, na prvi posluh matematično natančno muziciranje, ki je v petnajstletnem delovanju zasedbe postalo njen zaščitni znak. Skozi prizmo izraza album torej ne prinaša ničesar novega, njegova vrednost pa se pojavi predvsem v studijsko ujeti, brezhibni zvočni sliki. Če temu dodamo še video zapis, potem je 'Live at Clouds Hill' album, ki Nisennenmondaievo uspešno glasbeno in koncertno formulo ponudi v najlepši podobi.