+180 / Secret Stash,  2015

V nocojšnjem RŠ Koncertu bomo prisluhnili plošči »Do It Live« v izvedbi Sonnyja Knighta s spremljevalno zasedbo The Lakers, ki je izšla pri založbah +180 in Secret Stash v letošnjem letu. Koncertno kompilacijo lahko razumemo kot živo nadaljevanje njihovega lani izdanega prvenca I'm Still Here, na katerem najdemo tudi nekaj prirejenih tujih avtorskih in tradicionalnih ameriških skladb. 

Do nedavnega je bil šestinšestdesetletni funk vokalist Sonny Knight med širšo javnostjo povsem prezrt. Najverjetneje je k temu prispevalo njegovo dolgoletno delovanje v vlogi backvokalista v svetovno manj uveljavljenih funk zasedbah, kot sta The Cymbals in Haze, v katerih njegov izjemen talent ni užil hvale. Njegova prva – pred petdesetimi leti posneta - singlica, na kateri  najdemo skladbi »Tears On My Pillow« in »Rain Dance«, je na njegovo presenečenje postala visoko cenjena plošča med poznavalci in zbiratelji R&B glasbe. Slednji so vztrajno ohranjali spomin nanj, med njimi pa se je znašel tudi bobnar Eric Foss - ustanovitelj založbe Secret Stash in zasedbe The Lakers. 

Po dolgem premoru od glasbenega udejstvovanja je Knight z Ericom Fossom od leta 2013 koncertiral na manjših lokacijah doma in po Evropi. Delovna energija med njima je bila očitno dovolj ugodna, da sta k sodelovanju povabila še nekaj profesionalnih glasbenikov. Naposled so se predstavili kot zasedba Sonny Knight and The Lakers. Nedolgo po uradni formaciji so izdali svoj prvenec in se po spodbudnih odzivih širšega poslušalstva nemudoma podali na evropsko in ameriško turnejo, s katere bomo nocoj prisluhnili koncertnim utrinkom, ki so jih ujeli na eni plošči s štirih zaporednih  nastopov v klubu Dakota Jazz v domačem Minneapolisu.

Skladbe na plošči so bile med koncertom posnete izključno analogno, zaradi česar po mnenju zasedbe ni bilo prostora za napako. Zasedba je tedaj praktično prišla s turneje in je bila pripravljena na finalni izziv. Koncertni prostor je bil analogno-studijsko opremljen po navodilih inženirja Johna Millerja, ki je album posnel in zmiksal kar na licu mesta, vzporedno z razvojem koncerta. Tako kot je morala zasedba igrati brez napak, je moral tudi Miller sočasno skrbeti za brezhiben zvok, saj posnetkov zaradi same narave dela ni bilo mogoče naknadno obdelati. Tako tistega večera ni bil smatran le za tonskega mojstra, temveč za vitalnega člana zasedbe.

Koncertna kompilacija »Do It Live« je dober približek dejanski koncertni izkušnji. Še vedno se je mogoče vživeti v navzoča čustva nastopajočih, mogoče si je zamisliti Knightov pot na čelu, ko daje iz sebe najbolj iskrene krike, nagovore in izdihljaje ob posameznih skladbah. Z glasom, ki členi in povezuje vztrajne instrumentalne eskalacije, si posamezne skladbe ne le lasti, temveč jih tudi obvladuje. Tudi klic po pozornosti občinstva je bil v okviru nabora skladb precej neposreden, saj so že uvodoma zaigrali priljubljeni Juicy Lucy, Get Up and Dance in tradicionalno Where Did You Sleep Last Night, vznemirjenost pa so do zadnjega ohranjali s priredbama Day Tripper in Sugar Man ter lastnima avtorskima  I'm Still Here in Hey Girl. Z odlično izpeljanim in posnetim koncertom je Sonny Knight z zasedbo potrdil, da so se navkljub bolj statično zvenečemu studijskemu projektu I'm Still Here v živo res lahko preobrazili v prave funkadelične zveri, ki majejo temelje koncertnih prizorišč.