Klub K4, 14. 9. 2012

Napoved nastopa britanskega DJ-virtuoza Bena UFO-ja je kot strela z jasnega prišla po poletni suši plesno-glasbenih presežkov v Ljubljani. Zagotovo je marsikateri elektro navdušenec, še posebej tisti, ki se niso odpravili na festivala Outlook in Dimensions, zastrigel z ušesi in evforično pomislil, da na vrata kluba K4 končno trkajo boljši časi.

Ben Thompson, ki skupaj s Pearson Soundom [pirsǝn saundom] in Pangaeo [pendžijo] vodi založbo Hessle Audio, eno prodornejših založb elektronske glasbe, doslej še ni izdal lastne produkcije, ampak se je uveljavil izključno kot klubski in radijski DJ. Prav to je obetalo drugačno klubsko izkušnjo, saj smo navajeni, da nastopi producentov bass [bejs] glasbe niso pretirano virtuozni in dajejo v večji meri poudarek izboru komadov, ne pa miksanju in igranju z opremo.

Preden je gramofone zajahal Ben UFO, je bilo vzdušje v klubu precej mlačno in ni bilo moč slutiti, kaj nas pravzaprav čaka. Na velikem flooru je vseprisotni domači DJ Freeverse [frivǝrs] ogrel plesišče s presenetljivo bogatim in raznolikim setom, ki ga je spretno tkal in občasno začinil s hitiči. Mali floor je bil po drugi strani bolj podoben lokalu kot klubu - glasba je bila na sobni jakosti, svetloba pa kot v dnevni sobi. Bilo je očitno, da so obiskovalci, ki so se bolj pogovarjali kot plesali - kar jim je omogočala ravno tišina muzike, zaradi katere DJ sploh ni prišel do izraza - tam pač preganjali čas in čakali, da se kaj zgodi.

In okoli druge ure so to tudi dočakali. Po sramežljivem uvodu je Ben UFO takoj zajadral v bolj divje vode ter sprožil navdušenje in večjo gnečo na plesišču. Začetne daljše mikse hitrih 4/4 [štiri na štiri] ritmov so počasi zamenjali hitrejši miksi in sunkoviti preklopi med komadi. Šele ko je presedlal na igrivo in z basi podloženo glasbo, se je očitno sprostil in začel igračkati z opremo ter hkrati malce razčistil plesišče. S svojim poplesavanjem in zatopljenostjo v svoje početje je na prvi pogled zadržani DJ še dodatno razbil napetost v zraku in ustvaril sproščeno vzdušje. Potem pa je šlo samo še navzgor.

Nekje po polovici seta, ko je Britanec zarolal komad Mukuba Special Shackletona in Kasai Allstars in so se vizualizacije preusmerile s purpenom okrašenega odra pred DJ-jem - kar je, mimogrede, precej ponesrečen pristop k ustvarjanju scenografije in ambienta - na steno za njim in njega, smo se začeli bližati vrhuncem njegovega nastopa. S sunkovitim mešanjem stare in nove muzike je poskrbel, da se občinstvo ni moglo predati določenemu toku, temveč ga je z mešanjem žanrov in hitrosti neprestano metal iz enega vzdušja v drugega. Neprestano valovanje med technom, housom, UK garageom [ju kej geredžom], junglom [džanglom], dancehallom [densholom] in trdimi basi je z virtuoznim pristopom pripeljal na vrhunec s komadom z najnovejšega EP-ja Pearson Sounda ter pokazal, da lahko tudi bolj eksperimentalne muzike v pravem kontekstu zaživijo na plesišču.

Drugi absolutni prelom se je zgodil s komadom KW Griffa - Bring in the Katz, ki smo ga slišali uvodoma in je bil pika na i vsestranskosti britanskega DJ-virtuoza ter dokaz o njegovi širini ter žanrski neomejenosti. Potem se je začelo počasno in dolgo spuščanje, ki ga je začinil z Burialom, s katerim pa nas je samo zrajcal in pustil nepotešene. In prav s takšnimi posegi je vsaj za dobri dve uri, kolikor je trajal njegov set, pričaral vzdušje mešanja in taljenja mej med žanri, ki spet pretresajo britansko elektronsko sceno. Tudi z nastopom v klubu K4 je Ben UFO potrdil, da si DJ sme in mora dovoliti vse ter da je omejevanje z žanri lahko samo hendikep.

Kljub spodrsljaju v ustvarjanju ambienta, ki je eden najpomembnejših komponent pri dobrem klubskem dogodku, je klub K4 postregel z vrhunsko glasbeno izkušnjo. Če je Ben UFO odprl sezono, si ne upam niti pomisliti, kaj nas v naslednjih mesecih še čaka. Čutiti je, da čez Kersnikovo piha svež veter, ki - upam - da bo poskrbel, da Ljubljana v prihajajočih mesecih ne bo meglena.