14. 9. 2014 - 16.15

BLACK WIZARD, HORNSS

Audio file

MKNŽ, Ilirska Bistrica, 12. 9. 2014

 

Džungelsko poletje se poslavlja in z njim tudi poletni festivali. Začenjajo se nove klubske koncertne sezone, ki nam prinašajo cel kup koncertov, da lažje preživimo zimo. Nova sezona se je začela tudi v ilirskobistriškem MKNŽ-ju in nam postregla s koncertom kanadskih Black Wizard ter ameriških Hornss.

Kot je že znano, v MKNŽ-ju koncerti že kar nekaj časa potekajo od devetih do enajstih, saj se tako organizatorji izognejo vsem težavam. Namreč, če bi želeli, da bi koncerti trajali pozno v noč, bi bili organizatorji primorani najeti varnostno službo, ki udari po žepu več kakor bend za ves večer. Tako je ob enajstih konec veselja in obiskovalci odidemo domov ob normalni uri, ali pa ostanemo in se družimo z bendi do jutranjih ur.

Nekaj minut po deveti so v petek oder zasedli Američani Hornss. Trio, ki prihaja iz San Francisca, je v začetku septembra začel evropsko turnejo s skupino Black Wizard na kateri predstavlja najnovejši album No Blood, No Sympathy. Drveči stoner rock, ali v njihovem stilu bikerski punk, je mešal občutke z različnimi počasnejšimi rifažami in vokali v stilu Pentagram. Hornss so začeli hitro in udarno, najbolj do izraza je prišel dupliran vokal kitarista in basista, ki sta večino koncerta odigrala kar pred odrom. Bend je v dobrih tridesetih minutah zaigral komade ravnokar izdane plošče, najsvetlejša točka njihovega nastopa pa so bili novi komadi, v katerih je slišati pridih punka. Že komuniciranje benda, ponujanje jägermaistra publiki in razni nagovori so dali vedeti, da bend res spoštuje sceno in se zabava na svoji prvi evropski turneji.

Slabe četrt ure kasneje so po kratki tonski vaji na oder stopili Black Wizard. Kanadčani obstajajo od leta 2009, na turneji pa predstavljajo ploščo Young Wisdom, izdano pri založbi War On Drugs. Prav tako kot Hornss, so Black Wizard začeli brezmilostno nizati svoje komade. Za razliko od prejšnjega benda, so Kanadčani podkrepljeni s še eno kitaro in se držijo bolj klasičnih form desert rock glasbe. Kar pa ne pomeni, da črne čarovnike lahko kar preskočimo. Komadi se med seboj zelo razlikujejo, vsi pa imajo tisti flow, ki poslušalca spomni na žaganje v stilu Fu Manchu in Goatsnake. Aranžmaji komadov so najbolj zanimivi zaradi dvojne kitarske solaže v tercah, ki nas spomni na teksaške The Sword.

Že po prvem končanem bendu se je vedelo, da bo piskanje v ušesih neizbežno, a vsa ta glasnost pripomore k vzdušju, ki ga na prvem koncertu sezone MKNŽ-ja ni manjkalo. Kot zgleda, je v zadnjih letih vedno več tako imenovanih psihadeličnih rock bendov. Skorajda modni trend, bi lahko rekli. Psihadelija pa ni več trend samo v trših glasbah, ampak se zmeraj bolj uporablja v elektronski glasbi. Nenazadnje se tudi punk združuje s psihadelijo, kar je bilo včasih nepojmljivo. A o tem kdaj drugič.

 

Avtorji del
Kraj dogajanja

Dodaj komentar

Komentiraj