Gala hala, Ljubljana, 5. 7. 2022

V torek je Ljubljano dodobra ohladil poletni naliv, ki je vrt Gala hale za kakšno uro spremenil v lužo. Predvideno je bilo, da se bo koncert v teh okoliščinah premaknil v dvorano, a so bila tla na srečo dovolj porozna, da smo BLK JKS pričakali na svežem zraku in suhih stopal. Južnoafriška štiričlanska zasedba se je odpravila v Evropo predstavit svoj drugi album, ki so ga pripravljali dvanajst let.

To sicer ni prvi koncert v Gala hali, na katerem so bili bobni postavljeni desno v ospredje, a verjetno prvič z zares dobrim razlogom. Z žarometom obsijan bobnar Tshepang je namreč deloval kot frontman benda, čeprav je z občinstvom komuniciral predvsem kitarist Mpumelelo, ki se je postavil na sredino odra. V ozadju je bil basist Molefi, na levi pa trobentač Tebogo, ki ga žaromet za razliko od bobnarja ni osvetljeval. Vizualno je bil torej poudarjen ritem in ne melodija. Kot je Tebogo izpostavil tudi v intervjuju, se je s trobento težko vključiti v rock glasbo, jo preglasiti. Zato je nekoliko škoda, da njegove harmonije niso prišle do izraza, čeprav so bile v pomembnih trenutkih izvrstne, boljše od standarda trobljenja na marsikaterem koncertu glasbe, ki je hvaležnejša za ta električno neojačan inštrument.

Ker melodičnost prepušča trobentaču, kitarist v tej zasedbi ne počne nič pretirano virtuoznega, temveč igra bluesovsko v smislu, da je kitara bolj ritmično glasbilo. Brenkanje dopolnjuje z vokalom, kadar ta ni glasovno najmočnejši, temveč predvsem pripoveden. V napevih mu zato pritegnejo vsi člani benda, ki kot celota delujejo ubrano.

Koncert je bil zanimiv zaradi specifičnega toka, ki ga v afriški glasbi nismo oziroma nismo več vajeni. BLK JKS so nore sinkopirane ritme kombinirali z enostavnimi odseki dvočetrtinskih ali celo tričetrtinskih ritmov, kar je publiko nekoliko razvnelo. Ta sicer tudi zaradi kombinacije vremena in časa ni bila tako gosta, kot bi si želeli, njena raznolikost pa je pričala o dostopnosti formata nastopa. Kaj točno je ta format nastopa? Kljub temu da smo poslušali neobičajno in dokaj kompleksno glasbo, je v osnovi zelo enostavno rockerska. Skače med spevnimi baladami, glasnimi udarnicami in rahlim improviziranjem. Vsakemu miganju z glavo sledi predah v obliki enostavne pasaže in vsako soliranje pride do vrha in se umiri. Kontrasti so bili v živo seveda veliko močnejši, kot so na posnetkih.

Nadaljujemo lahko s primerjavo s popularnim afro-futurizmom. Čeprav so melodije in ritmi podobni, je razlika v pristopu očitna. Če je nek standarden afro-futurizem, ki ga množice zadnja leta na veliko obiskujejo v Kinu Šiška, bolj jazzovski in lahko rečemo, da počasi valuje, BLK JKS zares igrajo afro-punk, ki je rockerski in seka. Manj je predrkavanja in več sproščene predvidljivosti, ki je koncert kljub tujosti melodij naredila domač. Končno naj kot primer omenimo bas, ki je bil tokrat enostaven in konsistenten, prav nič ekspresiven, lahko bi rekli samo funkcionalen. Tega je v popularni glasbi afriških korenin vedno manj, če odštejemo izjeme, kot so na primer SAULT, bas je zadnje čase ekspresiven nosilec svežega zvena afro-futurizma. Zasedbi BLK JKS se pozna starost, a njihova niša še nikakor ni za na odpad, v obliki, kot jo predstavijo, je celo bolj zanimiva kot pred desetimi leti.

Poleg nekaterih starih pokalic, kot je Lakeside, je bend postregel s skladbami z novega albuma Abantu/Before Humans. V drugi polovici koncerta nam je pod kožo zlezla balada Human Hearts, ki je odstopala od dokaj hitrega tempa koncerta. Zahvaljujoč bobnarjevemu prvinskemu navdušenju nobena pasaža ni delovala naporno ali osladno.

V njihovem političnem sporočilu je bila ključna besedna zveza »organized revolution«, ki jo lahko na kratko razložimo. Južnoafriška republika je večino svoje zgodovine preživela pod apartheidom, katerega sence se še danes razpenjajo nad ustrojem družbe. Kljub temu da je ena najbogatejših afriških držav, je zelo razslojena, kar je lani spet pripeljalo do močnih trenj. Velik problem črnskega upora v odzivu na umor enega od politikov so bili kaotični izgredi, ki so reveže pahnili v še večjo revščino in zavrli lokalno gospodarstvo regij na udaru. Verjetno so BLK JKS organiziranost revolucije izpostavili prav zato.

Pri koncu zadnje skladbe je bend soliranje izjemoma nekoliko razpotegnil in edinkrat zares odstopil od recepta kratkih in jedrnatih odstavkov, kar pa ni pokvarilo splošnega vtisa. Z odličnim koncertom so pregnali oblake in naredili dobro reklamo svojemu dolgo pričakovanemu albumu. 

Vir fotografije: Pavel Lipovšek