CMK Koper, 21. 10. 2017

Ko se je znova odvil zelo nadležen scenarij, ki Obalo pesti že, odkar pomnimo, oziroma ko sta se na isti dan na relativno majhni sceni zgodila dva koncerta v sosednjih mestih, je bila odločitev, katerega obiskati, v soboto, 21. oktobra 2017, precej težka. Medtem ko je Hangar bar, eden izmed zadnjih stebrov samonikle glasbene alternative, prvič gostil etapo klubskega maratona Radia Študent, se je v Kopru odvijal popolnoma drugačen večer – večer, ki so ga ljubitelji obskurnega death metala kar težko pričakovali že od sredine julija.

Kolektiv Nemesis Booking, za katerim že deset let neomajno stoji Jan Klemše, je v Koper pripeljal turnejo Eurpoean Necrosis, v sklopu katere sta nastopila pobratena koloradska benda Blood Incantation in Spectral Voice, dodatno družbo pa so jima delali mladi stari znanci obalnih odrov, postojnski Morbid Creation.

Koncert se je zgodil v Centru mladih Koper, prostoru, ki je nekoč nosil ime MKSMC oz. MKC. Zgodba o menjavi vodstva je že poznana, kdor pa je spremljal dogajanje zadnjih nekaj mesecev, verjetno ve, da je bil kolektiv UP Inde po prodaji bivše in očitno tudi bodoče tovarne prisiljen prenehati z delovanjem, kar je CMK spremenilo v poslednji klub v koprski občini. Na tem mestu bi bila verjetno zelo vmesna kratka refleksija o (v navednicah) »novem« prostoru, h kateri pa se bomo vrnili nekoliko kasneje. Začnimo torej na začetku.

Še preden so se urini kazalci premaknili na deveto, je bilo v okolici kluba, v sami dvorani in na terasi že kar nekaj ljudi, kar je še dodatno potrjevalo vsesplošno slutnjo o tem, da bo večer tako dober, kot ni bil že dolgo. Ob čakanju na začetek je nekaj malega po deveti uri iz kluba začel prihajati zelo nenavaden zvok, izgledalo je celo, kot da so elektronke v ojačevalskih glavah pomotoma preklopile na Radio Banovina . Po kakšni minuti pa sta zabavne poskočne ritme utišala brnenje kitar in globoko kruljenje – na oder so stopili Morbid Ceation.

Gre za Obali že relativno dobro poznan kolektiv, predlanskega septembra so dejansko razdevičili oder novega CMK-ja, nato so nastopili v prostorih skvota Argo, letos pa smo jih lahko videli v Indeju. Bend je zelo dejaven, lani so denimo izdali prvenec Blasphemic Fantasies, letos pa smo jih na naših valovih gostili na Afterpartyju. Njihova dejavnost se zelo lepo odraža v uigranosti in vedno večji sproščenosti, s katero stopajo na oder. Hkrati ohranjajo tudi prvinsko pristnost, ki jih je že od samega začetka ločevala od večine ostalih mladih bendov. Od začetka do konca koncerta so žagali brezkompromisni old-school death metal, že navsezgodaj napolnili klub in nekatere celo privedli do crowdsurfanja. Bravo fantje in punca, iz meseca v mesec vztrajno rastete.

Sledil je, za mnoge, vrhunec večera. Razgreto ozračje je zastrla gosta megla, luči so se zatemnile in na oder so stopile štiri temačne podobe – ameriški Spectral Voice. Ravno teden prej so izdali svoj prvenec Eroded Corridors of Unbeing, katerega glavni motiv so uporabili za povezavo celotnega nastopa in mu dali začetek, sredino in konec. Izjemno dobro nihanje razpoloženja so povezali v koherentno celoto in prikazali enega izmed najboljših nastopov, kar smo jih na Obali videli v zelo dolgem času.

Zvok je bil, kot cel večer, izjemen, zasluge gredo seveda tonskemu mojstru Vidu Gladoviču, ki je hkrati skrbel tudi za splošno vzdušje. Izjemen čut za (ne)uporabo luči je dal osrednjo vrednost dimu in ga spremenil v poglavitni element izgradnje razpoloženja, ki se je odlično skladalo s težkim death doomom. Še ena zanimivost te skupine je zagotovo vokal. Medtem ko tri monolitne podobe stojijo v ospredju, se nekje iz ozadja vidi, kako činele lomijo meglo, in ravno iz tega viharja prihaja globoko grmenje. Znani rek »Če se na klubskem koncertu vidi bobnarja, je bend zanič,« je bil tokrat res utemeljen, saj do konca ni bilo možno z gotovostjo vedeti, kdo točno poje. Izkazalo se je, da je bil to ravno bobnar, ki se je v edinem nagovoru publiki zahvalil predskupini in izkazal zelo skromen in prizemljen duh te zasedbe.

Med naslednjo menjavo sta se zamenjala samo bobnar in vloga kitarista, ki se je za Blood Incantation prelevil še v pevca. Koloradski progresivni sci-fi death metal četverec je izdal enega izmed najboljših albumov lanskega leta, kritično odlično sprejetega Starspawn. Slednjega je v Tolpi bumov odlično predstavil radijski kolega Luka Bevk, zaradi česar lahko v tem delu besedila malo več pozornosti posvetimo razmisleku, ki se je pri marsikom v glavi odvijal celoten večer – razmislek o Centru mladih Koper.

Mogoče CMK ni več prostor, ki dovoljuje druženje do poznih nočnih ur, in so njegove stene morda res preveč bele, ampak ti očitki so popolnoma brezpredmetni, ostali pa še toliko bolj irelevantni. Lahko ga kdo ne podpira iz političnih razlogov, lahko ga kdo ne podpira, ker ga dojema kot skrunitev zgodovine, ampak s takim početjem ne podpira ravno tistih, ki so v tem prostoru, pod takšnim ali drugačnim imenom, dolga leta soustvarjali sceno, brez katere recenzent po vsej verjetnosti ne bi pisal besed, ki jih zdaj piše. Klub ni postal lokal, kjer se predvaja zgolj komercialna balkanska glasba, ni postal fitnes, ostal je klub, v katerem se še vedno da delati to, kar se je delalo leta in leta.

Nastop Blood Incantation pred popolnoma polnim klubom je bil simbol zmage vztrajnosti in zagnanosti. Koncert v zelo znanem domačnem vzdušju za štirimi stenami na Gregoričevi 4 je bil hkrati tudi proslavitev desetletnice delovanja kolektiva Nemesis Booking, ki je za metal na Obali naredil zares ogromno. Kolektiv, ki se prekleto dobro zaveda tega, kakšen potencial skriva tak prostor in ga je dejansko s prvim koncertom, ko so nastopili Morbid Creation, Anti Slaughter in Grimoir, tudi krstil.

Upamo lahko, da bo tudi poslušalstvo razumelo, da je klub takšen, kot ga soustvarijo sami, in ga bo v bodoče tudi redno podpiralo. Sobotni koncert, ki je bil verjetno najboljši v zadnjih nekaj letih, je dokazal, da se na Obali še vedno da narediti ogromno dobrega.

Vse čestitke Nemesis Booking. Še na mnoga leta!