Palach, Reka, Hrvaška, 9. 3. 2015

Oktobra lani je drugi najstarejši klub v bivši Jugi spet odprl vrata. Palach je zaštartal klubsko sezono z novo ekipo, ki je v tej sezoni ponudila že nekaj zanimivih dogodkov. V ponedeljek pa so se v Reki ustavili Američani Cult of Youth. Bend redno izdaja za založbo Sacred Bones, ki ima enako kot bend svoj domicil v New Yorku. V sklopu turneje so promovirali svojo novo ploščo Final Days.

V vlogi predskupine je nastopil zanimivi hrup-mojster The Magic Bum, ki smo ga žal v večini zamudili, saj je tečna hrvaška policistka morala preveriti, če stereotipi o kosmatih punksih res držijo. Na njeno nesrečo se ti stereotipi niso poklopili, mi pa smo zaradi tega žal ujeli le zadnjih deset minut nastopa. The Magic Bum je zvenel kot nekakšen noise techno. Zelo agresivno tako na nivoju ritmov kot tudi šumov, ki so prihajali iz ozvočenja. 

Po daljši pavzi so oder zasedli Cult of Youth in začeli s svojo vizijo neo folka, ki se spogleduje s post punkom. Na začetku je bilo opaziti težave tonskega mojstra, da bi iz ozvočenja izvlekel optimalen zvok. Kljub temu da so Američani na posnetkih osredotočeni predvsem na akustični zvok, se to ni izrazilo v njihovem nastopu na Reki. Bend je bil zelo glasen, predvsem bobnar, in zaradi tega tudi električna kitara in bas. Akustična kitara, ki je vodilna sila v bendu, je večkrat izgubila svoj prostor v zvočnem spektru. Največje izgube pa je bil deležen violončelo, ki se je slišal le ob redkih mirnejših delih. Kljub trudu tonskega mojstra je bil njihov nastop zaznamovan s slabim zvokom, čeprav sam nastop niti ni bil napačen. Lepo in zanimivo je bilo slišati komade z vseh zadnjih plošč, saj se njihov material od plošče do plošče razlikuje. Zgodnejši material je bolj nekakšna interpretacija neo folka in v živo so nekateri komadi zveneli odlično, še posebej s statičnim ritmom bobnov in hitrim brenkanjem na akustično kitaro. Najboljše pa so izpadli novi komadi s plošče Final Days, ki so najbolj postpunkersko obarvani. Tukaj pride v ospredje električna kitara s prijetnimi melodijami in rifi, ki spominjajo na angleške post punk bende iz 80-ih. Tudi vokal je bil zanimiv, saj je poleg petja vsake toliko publiko predramilo besno kričanje. Vokal so manipulirali z raznimi efekti, kot so delayi in reverbi, kar pa je nujno za ustvarjanje apokaliptične atmosfere benda, h kateri stremi neo folk.

Kot že omenjeno, je bend predstavil komade iz svojega celotnega opusa, kar je naredilo njihov nastop zanimiv. Žanrsko potovanje med neo folkom in post punkom je klicalo po pozornosti in kljub slabemu zvoku je bil njihov nastop pozitivno doživetje. Cult of Youth so na obširni evropski turneji, ki jih pelje celo do Rusije. Veliko datumov na tej turneji se prekriva z njihovim somišljenikom Kingom Dudom in škoda, da se niso srečali tudi na Reki oziroma da King Dude ne igra kje bližje. Kakorkoli že, Cult Of Youth so se izkazali ne glede na slab zvok. Upamo, da se kmalu vrnejo.