Kontejnr, Postojna, 28. 6. 2024

Občasni izlet iz Ljubljane je nujen, čeprav prestolnica večino časa ponuja soliden nabor kulturnih in tudi ne tako zelo kulturnih dogodkov. Pred dobrima dvema tednoma, 25. junija, smo tako v Gromki še lahko poslušali Whoresnation in Endorphins Lost, zadnji petek v juniju pa je bil prihranjen za obisk postojnskega Kontejnrja, ki je tisti dan gostil kar pet glasbenih zasedb – Failure, Shitbrains, Hørdür, CarlxJohnson in solo projekt Smedja in Smetke.

Sámo prizorišče, torej Kontejnr, smo na Radiu Študent obravnavali že velikokrat, toda noben opis prostora se ne more kosati z dejanskim obiskom. Besede ne morejo zamenjati topline oseb za šankom, ki prijazno ponudijo specialiteto večera. Na ta večer je bil to zelo močen in okusen punč z breskvami. Po tem lahko gre samo še navzgor. Dobesedno. Ob strani večjega prostora s šankom stojijo tri sobe, srednja med njimi nosi ime Velika dvorana in tam obiskovalci najraje nosijo drug drugega kar po rokah.

Večer je otvorila domača zasedba CarlxJohnson, ki še vedno predstavlja in preigrava nazadnje izdani album Hesoyam, ki ga je v Tolpi bumov nedolgo tega recenzirala kolegica Nika Štrus. Gre za štiričlansko powerviolence zasedbo, ki navdih črpa iz kultne video igre GTA: San Andreas. Bend sestavljajo bobnar z največ projekti, ki so kot žezla v ognju, Erik Sajevic oziroma Mini Sajo, kitarist Urban Kranjc – Smeče, basist Aidin Zahirović ter vokalist Mark Umek Simšič. Ko so zasedli tretjino prostora Velike dvorane, sta se hitro do roba napolnili tudi preostali dve. Vzdušje koncertov, ki so se zaključili v dobrih dvajsetih minutah, je tako poskočilo z nič na sto v manj kot minuti. Izjemna intenzivnost, energični nastopi in skupinsko švicanje so bili skupni vsem petim nastopom. Toda še posebej pri nastopih CarlxJohnson ter Smedji in Smetkah ne smemo podcenjevati dejavnika ljubezni obiskovalcev do lokalnih zasedb; besedila njihovih pesmi znajo vsi na pamet, kar samemu nastopu doda tisti je ne sais quoi, ki obiskovalca malo poboža po srcu.

Za CarlxJohnson je nastopila tričlanska francoska grindcore zasedba Hørdür, ki jo je piska tega teksta videla in slišala nekoliko na pol. Od vsega rajanja je namreč v dvorani postalo prevroče, zato se je umaknila na osvežitev z breskvami. Na srečo so organizatorji predvideli, da se bo Velika dvorana totalno pregrela, če je med koncerti malo ne prezračijo, zato so tretjega nastopajočega postavili kar v dnevno sobo Kontejnrja, nasproti šanka. To je bil Matic Medja, ki nastopa pod imenom Smedja in Smetke, zato ker rad muči ljudi s sklanjanjem. Za ta večer je Matic pripravil nekaj konkretnih presenečenj. ob svojih že uveljavljenih hitičih je folk napalil še z dvema priredbama. Prva je bila v spomin vsem motozborom, rip, Motori od Divljih jagod, druga priredba pa je bila skladba Behind This Tongue benda Infest. Cel nastop je bil res lep, bi bilo pa zanimivo slišati tudi intro z začetkom komada Sun Bleached Flies od Ethel Cain, zaradi katerega je Matic dosegel tolikšno prepoznavnost v teh glasbenih krogih.

Za Smedjo in Smetkami je spet v Veliki dvorani nastopila ameriška grindcore zasedba Shitbrains, ki se trenutno potepa na evropski turneji skupaj z italijansko powerviolence zasedbo Failure, ki je v tem večeru nastopila zadnja. Shitbrains je duo, ki ga od leta 2014 sestavljata kitaristka Emi in bobnar Anthony. Njuna posebnost je, da sta oba tudi vokalista, pri čemer se čudovito izmenjujeta in dopolnjujeta. Medtem ko je Anthony priskrbel značilen nizek growl, je Emi pričarala visokofrekvenčni vokal, ki spominja na vokal Dylana iz Full of Hell oziroma celo na Jamieja iz Knoll. Njun nastop je bil energična bomba, obiskovalci pa so se lahko dodobra naplesali in naužili velike doze dotikanja prešvicanih teles, toda na dober način, seveda. 

Kot smo že dejali, je zadnja nastopila tričlanska italijanska fastcore zasedba Failure. Če koga do takrat še niso nosili po rokah oziroma še ni crowd surfal v tistem večeru ali nasploh v življenju, se je to moralo zgoditi na koncertu Failure. Vzdušje je bilo res na višku, prešvicana telesa so se gnetla druga ob drugem, se dvigala, včasih tudi padala, modrice so bile še zadnjič v večeru razdeljene, oči vseh vpletenih pa so gorele od veselja.

Kontejnr je izpeljal edinstven dogodek, ki ga je obiskala večja množica z različnih koncev Slovenije. Vsak organizator dogodkov v Ljubljani bi bil vesel tako številčnega obiska, ko je táko število videti tudi onkraj kulturnega središča, pa je še toliko lepše. Navijaški šal se je ob koncu koncerta Failure z nogami strgal s stropa in stranišče je bilo čisto, osebje prijazno. Desetkica.