Byblos, Poreč, 5. 7. 2014

Didžej in producent Norman Cook se je na mednarodni glasbeni sceni najprej uveljavil kot basist pri skupini Housemartins, nato je ustanovil skupino Beats International, s katerimi je ponovil uspeh prve zasedbe, nato je zmešal nekaj okroglega in spevnega funka s skupino Freak Power. V elektronski mrzlici sredi devetdesetih je sprejel vzdevek Fatboy Slim in je s svojimi dionizičnimi plesnimi ceremonijami postavil kar nekaj zanimivih rekordov, kot producent pa je v osrednji tok prenesel zvok in ritem s prepoznavnim avtorskim pečatom. Tudi ko je interes za big beat slog, ki ga je tako rekoč patentiral z uspešnicami Rockafeller Skank in Praise You, zamrl, je sam Fatboy ostal med najbolj iskanimi jahalci plošč in producenti elektronske glasbe. Poleg tega, da v rednih presledkih realizira hitič, Fatboy z občasnimi sodelovanji z ikonami rocka, kot sta denimo David  Byrne in  Iggy Pop in drugimi glasbeniki, ustvarja projekte, ki kažejo na njegovo širše in globje dojemanje in razumevanje glasbe.

Fatboy Slim se je na višku planetarne nogometne brazilijade, ki se ji je pridružil z letošnjim tematskim albumom Bem Brazil, v nedeljo ob dveh zjutraj pojavil na odru kluba Byblos v Zeleni laguni v Poreču, osrednjega klubskega prostora severne Istre, mega diskača s presenetljivo ljudskimi cenami pijače, in placa, ki zares ne špara pri investicijah v slavna imena svetovne elektronske glasbe, ki že nekaj let tvorijo poletni program kluba. Fatboy Slim, ki slovi po nastopih na velikih festivalih in kot zabavljač na največjih mednarodnih prireditvah, je v Byblos ob tem počasnem začetku poletne turistične sezone  privabil par tisoč ljudi, ki so prijetno napolnili prostor precejšnje kapacitete.

Takoj, ko je točno ob deseti uri stopil na oder, je Fatboy pokazal svojo showmansko naravo in spretnost v obdelovanju občinstva. Z nasmehom raztegnjenim v grimaso v slogu Jokerja iz sage o Batmanu in z iztegnjenim kazalcem leve roke je Norman Cook v dvourno plesno ekstravaganco popeljal občinstvo, ki si je želelo odklopiti možgane na praznino in preklopiti na plesno zabavo. Fatboy je v prve pol ure iskal tok in pravi gruv in je pri tem menjal sinkopirane ritme dokaj mehansko, da bi vendarle ujel tok housa, olepšanega z rahlimi afro ritmi, v katerega je dodajal citate tako starih soul hitov, denimo Marvina Gayeja, kot novih plesnih uspešnic, ki jih je podpirala domiselna avtorska video spremljava. Kljub temu, da je Fatboy s svojimi gibi in odrskim nastopom ustvarjal vtis vzhičene zabave, pod odrom in v klubu vendarle ni vladal resnični trans, ki včasih lahko zavlada na dance dogodkih, pač pa je bilo vse skupaj bolj podobno imitiranju pristnih emocij evforije.

Klub Byblos je ponudil priložnost, da se vidi, kako veliki predstavnik dance glasbe, ki sicer nastopa na gigantskih odrih,  vrti plošče pred bistveno manjšim občinstvom. Lahko bi se zgodilo marsikaj, toda zgodil se je le formulaičen nastop, profesionalen in dosleden, ki je ostal brez prepotrebne erupcije seksi energije.