Švicarija, Ljubljana, 10.–11. 6. 2021

Danes recenziramo zadnja dva dneva devetdnevnega štafetnega koncertnega dogajanja festivala Ment. Ponovno se odpravljamo na prizorišče Švicarije, kjer se je pod rožniškim nebom 10. in 11. junija zvrstilo še poslednjih sedem ustvarjalcev in ustvarjalk.

Četrtkov večer je odprl mlad mariborski jazz vokalist in pianist Hauptman s kvartetom. Muzika je bazirala na kombinaciji jazza in popa, v poskočnejših komadih pa se spogleduje tudi s funkom, kar je pripomoglo k temu, da nastop ni izpadel preveč kavarniško. Hauptman je letos sicer postregel s svojim prvencem, kar se predvsem pozna v njegovem tekstopisju. Generično pocukrana ljubezenska besedila so delno pričakovana glede na žanrski izraz, pa vseeno bi lahko od mladih ustvarjalcev pričakovali več kot to. Publika je vseeno delovala prijetno zadovoljna, proti koncu pa je na oder prišel še EMKEJ, ki smo ga lahko kot gosta videli že na odru z Ženo v Kinu Šiška, tokrat pa je priskočil odrepat del komada Baby Come Back, s čimer se je zgradil most s prihajajočim nastopom.

Nasledili so jih Sharktank, avstrijski indie rock bend, ki je ravno začel z delovanjem. Njihova muzika se giblje v sferi melodičnega, razigranega indie rocka, zmešanega z repom. Način repanja občasno spominja na mainstream rep dvatisočih, kot v vsem poznanem hitu Airplanes, kar deluje znano, za koga morda nostalgično, medtem ko aranžmaji s poskočnimi kitarskimi rifi in basovskimi linijami spominjajo na kanadski indie bend Peach Pit. Rezultat te kombinacije je mainstreamovski indie pop, ki ga je publika sprejela s sedečim pozibavanjem in močnimi aplavzi. Za tako mlad bend, ki je obeležil šele svoj drugi nastop v živo, je treba reči tudi, da so suvereno in navihano zavzeli oder, obenem pa pričarali lahkotno in sproščeno vzdušje.

Naslednja bi morala biti ustvarjalka Farce, vendar je bila zaradi bolezni primorana nastop odpovedati, namesto nje pa so v zadnjem hipu kuratorji priskrbeli češkega elektroničarja, Toyoto Vangelisa. Zvočni aranžmaji so v sferi elektronskega obsegali elemente ambientalnega, plesnega, celo hiperpopa. Njegov vokal je bil oblit s plastmi autotuna z načrtno nižjo intonacijo, česar pri postpopovskih in postinternetnih autotunofilih načeloma nismo vajeni. Med nastopom se je tudi sam – kot že nekaj nastopajočih na festivalu pred njim – spopadal s tehničnimi težavami, vendar je zadevo hitro rešil, plesna peščica publike pa se je še hitreje zmigala nazaj in pozabila, da je zamudila tisti ključni prestopni beat. Sprva miren nastop je počasi gradil na vedno bolj trdih in klubskih ritmih, medtem pa pozival ljudi na plesišče in poskušal vzpostavljati osebni odnos, kar se je izkazalo za resnično uspešno šele ob zadnjem komadu.

Toyota Vangelis je definitivno predstavljal vrhunec četrtkovega nabora, v njegovem nastopu je bilo veliko dinamičnosti, izvirnosti, drznosti in truda pri komunikaciji z občinstvom, kar je prejšnjima nastopoma umanjkalo. Če ne bi v zadnjem hipu vskočil v program, bi verjetno zaradi svoje žanrske umestitve nastopil drug dan, kar bi pripomoglo k celotni atmosferi, saj je bilo žal opaziti, da publika njegove muzike ni razumela najbolje.

Petkov poslednji koncertni večer festivala Ment so otvorili Mladi raziskovalci IV, domači sodobni raziskovalci zvoka, za njimi pa je sledil italijanski eksperimentalni bend 72-hour Post Fight. O njih se lahko podrobno pozanimate v RŠ intervjuju, ki ga je opravil Jan Kopač, saj je takoj po nastopu zasedb na prizorišče končno uspela prisopihati še recenzentka. Publika, ki je ravno odslavljala elektro jazz eksperimentalce, je bila razživeta in pripravljena na naslednjo jazzovsko mojstrovino Etceteral.

Eksperimentalni jazz trio, ki ga sestavljajo Marek Fakuč na bobnih, Boštjan Simonom s saksofonom in sintisajzerjem ter vizualna ustvarjalka Lina Rica, s statično in minimalistično odrsko prezenco zagotovo ni odražal igrane zvočne kompozicije. Bogatost in barvitost aranžmajev sta presenečali od začetka do konca. Mojstrsko bobnanje Marka in izvirni sintovski vpadi Boštjana so ob izvrstnih vizualnih podobah Line izjemno dobro sovpadali z ritmom in pričarali fantastično elektro jazz izkušnjo.

Za zaključek večera sta poskrbela Urban Senekovič, alias YNGFirefly, in VJ Dorijan Šiško. Presenetljiv je bil YNGFireflyev glasbeni nabor, saj večinoma ni nastopil s svojim eksperimentalnim albumom Anoy, temveč je postregel mikse udarnih reperskih in treperskih komadov iz domačih in tujih glasbenih knjižnic, kot so Matter in MF Doom. In če je s tem nameraval doseči bolj dinamičen nastop, ki publiko privabi k plesu, je to definitivno uspelo. Pravila sedenja so bila vedno bolj zanemarjena in že samo opazovanje zibajoče se publike je bilo dovolj za prelep zaključek in toplino v telesu na petkov večer.

Letošnje mentovanje je očitno potekalo drugače, kot smo ga bili vajeni zadnjih šest let. V splošnem vzdušju je sicer bilo čutiti navdušenje in vsi smo bili v nizkem štartu, da se nam prsni koši zaradi basov in bobnov zatresejo od visokih zvočnih jakosti. Vendar je vseeno bila pogrešana hektična fluidnost obiskovalcev, ki so tekali po mestu in iz majhnih dvoran na Ljubljanskem gradu hiteli do Menze in nazaj. Letošnja prostorska omejitev ni omogočala takšne fragmentiranosti in ločevanja glasbenih scen, kar je prineslo manj raziskovanja glasbenega programa po lastni viziji ter primoranost k sedenju ob zasedbi, ki ti mogoče ni bila po godu. Obenem je odpadel tudi ključen konferenčni moment festivala Ment, in sicer mreženje in trženje akterjev v glasbeni industriji. Pa vendar – nova realnost, nova pravila. Konferenca se je tokrat osredotočila na izobraževalni aspekt manevriranja digitalnega prostora za trženje in promocijo glasbenikov, organizatorji pa so glede na vseskozi spreminjajoče se ukrepe uspeli ohraniti mentovsko lahkotno, sproščeno atmosfero ter poskrbeti, da čim več ušes doseže raznolika muzika domače in širše regije.

Mentova specialna edicija 2021 pa bo vendarle v spomin zapisana nekako ločeno od predhodnih zimskih rajanj. Celostna izkušnja, konceptualna zasnova in časovno-prostorski format so namreč delovali bolj kot daljša, kompleksnejša serija koncertnih dogodkov kot pa pravi glasbeni festival.

Foto credit: Aleš Rosa