Festival Fluff v češkem Rokycanyju se je zgodil že dvanajstič in je sigurno najboljši hardcore punk festival v Evropi.
Če se navežem na recenzijo festivala Mighty Sounds, kjer recenzentka pravi, da lahko Slovenci le zavidamo takšnemu festivalu, jaz lahko rečem, da vsi festivali v Evropi lahko zavidajo Fluff festivalu. Festival obstaja že 12 let in kljub temu, da se je razvil v velik in popularen festival, ni nikoli pretrgal korenin z DIY etiko. Ista ekipa dela festival že od samega začetka in to je eden izmed redkih festivalov, kjer ne boste videli nobenega varnostnika, ne varnostne ograje. Poleg tega, da Fluff festival ni zgolj glasbeni festival, ampak je bil od vedno politično angažiran. Osnovan je na DIY etiki, veganizmu in tudi na straight edgeu. Tako na samem prizorišču lahko jeste samo vegansko hrano, ki je vrhunska, in kupite le pivo z malo alkohola. Vse pa je zelo poceni, saj boste za zgolj 30 evrov lahko videli več kot 60 bendov, ki predstavljajo vrhunec trenutne podzemeljske punk scene. Enostavno česa takega v Evropi ni!

Festival traja tri dni, če ne štejemo četrtkovega „warm-up“ koncerta. V zadnjih letih so dodali še tako imenovani „Party tend“, kjer čez dan igrajo bendi in je ponoči disko fešta. Letošnja novost je še „open stage“, kjer so se lahko prijavili bendi, ki so slučajno bili na festivalu kot obiskovalci. Poleg glasbe so potekale še razne delavnice in predavanja, povezana z veganizmom, fanzini, DIY punkom in tako naprej. Omembe vredno je to, da je imel predavanje sam Greg Bennick iz Trial! Na Fluff festivalu se zbere tudi ogromno distribucij s ploščami, CD-ji in kasetami. Poleg so pa še razne distribucije s fanzini in veliko je tudi ljudi, ki doma sami ustvarjajo razne stvari, kot so obleke, pripomočki in razne „artsy-fartsy“ stvari.

Na kratko bom povzel najsvetlejše točke festivala; prvi dan v petek so izstopali Weekend Nachos, ki so igrali že drugi na velikem odru. Weekend Nachos igrajo tako imenovani „sludge'n'violence“, kar pa je nekakšna mešanica počasnih sludge ritmov in brzinskega power-violenca. Publika je temu primerno norela in se razmetavala pod odrom. Zvok je bil zelo dober na njihovem nastopu, žal pa je skozi celoten festival šepal.

Coke Bust so bili bend, ki sem si ga najbolj želel videti, in prav prevelika pričakovanja so bila kriva za razočaranje. Coke Bust so igrali odlično, ampak velik oder ni za take bende. Coke Bust so brzinski HC bend iz Washington DC-ja, ki gradi svojo glasbo na Straight Edge sceni iz 80-ih, z razliko, da so vse skupaj pospešili. Skratka razočaranje iz dveh razlogov; prvi je slab odziv publike in drugo je to, da se bend ni znašel na velikem odru. ne energična publika in bendi se ni znašel na velikem odru. (nejasno)

Vsi so pohvalili bend End of a Year AKA Self Defense Family, ki pa ga nisem gledal, ker sem bil zaposlen z ogledovanjem distribucij. Sledili so Graf Orlock, vrhunec dneva in celo festivala, to pa je zgolj moje lastno mnenje. Skratka Američani igrajo nekakšno mešanico hardcora in grinda, zanimivi pa so zato, ker imajo izseke iz akcijskih filmov iz 90-ih. Zvok je bil odličen, bend je nastopal zelo energično in razgibano, publika pa se je temu primerno odzvala.

V petek so igrali tudi Loma Prieta, ki so bili pred nekaj dnevi tudi v Gromki! Tudi oni so podlegli slabemu zvoku z odra. Enostavno so bend, ki niso za na velike odre. Kljub temu, da so se na odru razmetavali, takšen bend najraje vidim v majhnem klubu. Zadnji bend na odru so bili Defeater, ki so bili deležni kar velike polemike, saj so naredili benefit majčke za veteransko organizacijo v ZDA. Ne bi izgubljal preveč besed okoli tega, saj si lahko tisti, ki ga zanima bolj podrobno, o tem prebere na spletu.

V petek je tudi mali oder imel kar nekaj zanimivih bendov. Eni izmed njih so sigurno Sick fix, ki potujejo skupaj s Coke Bust, in tudi sami igrajo nekakšno vrsto powerviolenca z ženskim vokalom. Noč se je zaključila s tradicionalnim disko večerom, ki je za marsikoga vrhunec dogajanja.

Tudi sobota je bila nabita z dobrimi bendi. Tako so na glavnem odru izstopali sledeči: Bokanovsky so kljub dežju prepričali kar nekaj ljudi, da so se zbrali pod odrom. Francoski četverec je ponovno v zagonu. Po nekaj letih tavanja v temi so ponovno aktivni in spet igrajo nekakšno mešanico francoskega screamo-ta in crusta. Odličen zvok in simpatičen nastop.

Masakari so bili tudi eden od bendov, ki sem si jih najbolj želel videti. Žal pa so se prekrivali z Boredom! Vseeno sem ulovil polovico koncerta. Masakari so tudi bend za majhne odre in niso mogli izkazati vsega potenciala. Ampak Masakari so trenutno eden izmed najboljših bendov na moderni HC punks sceni. Igrajo izjemno tehnično dodelan novodobni crust in težko se najde bend, ki bi se lahko kosal z njimi. Ne bom pretiraval, če rečem, da so Masakari za crust sceno, to, kar je bil Jurski park za filmsko produkcijo; pač „next level shit“!

Sledili so jim Suis La Lune[vprašan nekoga ki zna francosko kako se izgovori] s Švedske. Odličen emo, ki ima korenine tako v ameriški mid-west emo sceni iz 90-ih kot v švedski emo sceni prejšnjega desetletja. Zelo čustveno in strastno. Glavni bend sobote so bili Anchor, prav tako Švedi. Anchor so trenutno najbolj popularen vegan straight edge na evropski sceni in to si popolnoma zaslužijo, saj trdno delajo od samega začetka. Malo je bendov, ki z drugo plato lahko igrajo po celem svetu. Njihov nastop je bil tudi odličen in prav tako si zaslužijo mesto glavnega benda na Fluff festivalu, kjer žal prevladujejo ameriški bendi.

V šotoru pa je bilo tokrat ogromno odličnih bendov, več kot na glavnem odru. Zmaga dneva so bili francoski Child Meadow. Sicer gre za dva člana iz Bokanovsky, ki igrata nekakšen zabaven punk. Child Meadow imajo izdan 7“ pri slovenski založbi Panda Banda in bodo v prihodnosti izdali split 12“ s slovenskimi PaperPlaneCrash. Med nastopom so tudi odigrali priredbo od PaperPlaneCrash. Zelo zelo zabaven nastop. Sledili so Osawatomie s Češke. Gre za nekakšen projekt med člani iz Lakmé in Shiva Yoga. Brutalno emo-nasilje, ki je trajalo slabih 8 minut, odlično!

Avstrijski Boredom so tudi pokazali, da so bend, vreden festivala. Njihov nastop je bil imeniten. Težak d-beat crust je povzročil kar solidno razmetavanje pod odrom. Za njimi so igrali francoski Aussitôt Mort, ki pa jih nisem videl, ker je bil šotor toliko nabit, da nisi prišel niti blizu. Zato pa sem se prerinil v prve vrste, ko so igrali Vaccine. Američani igrajo tudi powerviolence in se lahko hvalijo s člani legendarnih bendov, kot so Orchid in Ampere. Verjetno najbolj jezen bend na festivalu. Na Flufu je bilo možno nabaviti njihov split 7“ s Coke Bust. Vaccine so me definitivno prepričali, da je bila napaka, da so postavili Coke Bust na velik oder in ne v šotor, ker se je v slabih 15 minutah, kolikor je trajal nastop Vaccine, folku dobesedno odtrgalo, blazno. Za konec pa so postregli še s priredbo Crossed Out!

Zadnji bend v šotoru so bili Alpinist iz Nemčije. Skupaj so na turi z Masakari in igrajo podobno zvrst, torej novodobni crust, z razliko, da imajo Alpinist malo več poudarka na počasnih delih. Ker so bili zadnji bend dneva, se je šotor napolnil toliko, da je pokal po šivih. Njihov nastop je bil zanimiv iz dveh razlogov; ker je bil zvok dober in ker je folk „stage dive-al“ čez cel šotor.

Sobota je šepala kar se tiče kvalitetnih bendov. Na glavnem odru so me prepričali le Tangled Lines s svojim old school Hc-jem. Žal pa je to bil tudi eden izmed njihovih zadnjih koncertov. Zadnji bend festivala so bili ameriški Verse, ki so ponovno aktivni, saj so razpadli pred dvema letoma. Nič posebnega, pač nek čustven hardcore s pocukranimi komentarji med komadi, ampak suvereno odigrano.

Tudi bendi v šotoru so bili bolj švoh, z nekaj izjemami. Nizozemski Landverraad so naredili pravo žurko, kljub temu, da igrajo zelo enostavni hardcore punk z močnim političnim sporočilom. Sloth so tudi Nizozemci in z Landverraad si delijo split CD. Tudi oni igrajo nekakšen hardcore punk, ki ima svoje powerviolence trenutke. Na njihovem nastopu se je zgodila ena najbolj bizarnih stvari, ki sem jih kdaj doživel na koncertu. Skratka neka punca je prišla na oder dvignila majico, potegnila ven levo „joško“ in začela špricat mleko po prvi vrsti. Sprva sem bil šokiran, nato pa se mi je to zdelo izjemno smešno in genialno. Poteza, ki bi jo odobril sam GG Alin!
Mislim, da z tem biserom lahko zaključimo recenzijo tega izjemnega festivala, kjer ni varnostnikov in varnostnih ograj, je pa dosti zabave in dobre družbe.

Na Fluff festivalu je tofu burgerje jedel Luka Bevk.

**Bonus Drama: Defeater: http://www.flufffest.net/fluffdefeater.html