Gala hala, 19. 1. 2017

Minuli četrtek se je v sklopu zdaj že tradicionalne serialke Domorodni četrtki, ki včasih bolj, včasih manj uveljavljenim imenom slovenskega glasbenega podzemlja pogosto omogoča premierni nastop pred ljubljanskim poslušalstvom, na enem svojih bržkone največjih koncertov doslej predstavil šele dobro leto delujoči ljubljanski kvartet Futurski. Gre za zasedbo, rojeno iz pepela nekdanjih klubskih maratoncev in varovancev založbe ZARŠ, garažnih indie rockerjev Barely Modern, ki jo sestavljajo Jan Vihar z bobnarskimi padi in vokalom, Žiga Petkovšek s kitaro, sinti in vokalom ter Evita Drvarič in Dominika Maša Kozar prav tako s sinti.

Ker tako njihovo ime kot PR-zapisi aludirajo na glasbeni futurizem z raznimi retro primesmi, je to takoj spodbudilo vprašanje, ki je danes aktualno predvsem na presečiščih eksperimentalnih elektronskih muzik, vaporwavea, trapa in drugih umotvorov sodobnih sobnih producentk in producentov, in sicer, v kakšni formi naj bi se manifestirale te futuristične primesi. Zaradi vnaprejšnje skepse do pogostih tovrstnih piarovskih formulacij razočaranje nad odsotnostjo kakršnihkoli zares futurističnih prvin ni bilo preveliko. Recenzenta je v resnici presenetilo nekaj drugega: povsem nepričakovana sladkokisla nostalgija, namreč — seveda ne po novem valu in sintpopu 80. let, pač pa po ne tako davnem času med letoma 2005 in 2010. Misel, da bi na to obdobje lepili oznako retro, se zdi obenem totalno debilna in zastrašujoča, ampak jebi ga, chillwave je mrtev … naj živi chillwave! Kajti Futurski so nas s precizno izvedenim nastopom bolj kot v daljno prihodnost ali preteklost odpeljali v nedavno minule čase, ko so Pitchforkove lestvice in playliste mladih urbanih kreativcev ter intelektualcev zaznamovale izdaje imen, kot so Wild Nothing, Toro y Moi, Washed Out, Neon Indian, Beach House … in ne nazadnje tudi Teen Daze in Brothertiger, ki sta aprila 2012 na enem redkih chillwave koncertov pri nas nastopila v Orto baru. Toda drugače kot takrat, ko je žanr v tujini doživljal vrhunec oziroma se že nagibal proti svojemu propadu in je v Orto prišla le peščica ljudi, smo bili v četrtek priča za mlad bend nadvse razveseljivemu obisku kakšnih 200 zibajočih se glav, kar je dodatno doprineslo k sproščenemu, povsem zasanjanemu razpoloženju v dvorani.

Futurski, ki razen treh komadov z dema še nimajo uradne izdaje, so v četrtek ob krikih podpore pretežno študentsko-dijaške publike pokazali potenciale svoje sanjave sintpop oziroma dreampop oziroma chillwave godbe. Poleg že omenjenih vplivov gre za razumevanje navdušenja poslušalstva bržkone omeniti tudi popularnost nadvse uspešnega soundtracka serije Stranger Things in albuma Currents avstralske zasedbe Tame Impala, saj se bend s komadom Pressure of Your Pressure zelo približa njuni zvočni sliki in splošni atmosferi. Futurski se v svojih skladbah držijo preverjenih popovskih motivov, ki jih gradijo na večplastnih, mestoma bolj lofijevskih, mestoma kristalno čistih sintovskih valovanjih, v katera Petkovšek občasno vpleta z efekti obdelane kitarske vložke, ki k njihovi godbi pridajo kanček psihedelije. Če melodični plati njihove godbe ne gre oporekati, pa gre kot precej bolj monotona elementa izpostaviti vokale in ritmično podstat. Viharjevo preigravanje na bobnarske pade in crash činelo, ki deloma temelji na matrici, nikoli ne odstopi od pričakovanega. Morda se v tej monotonosti in repetitivnosti skriva ključ do hipnotičnosti, vendar vemo, da lahko taisti ključ odpira tudi vrata dolgčasa. Pri govoru o vokalih, ki so vseskozi podajani skozi nekakšen vokoderski efekt, ki Petkovškov in Viharjev glas autotunea ter zniža za nekaj tonov, na površje ponovno priplava misel o enoličnosti. Vokoder morda res poenoti celotno zvočno sliko in ima do določene mere potencial postati bendov zaščitni znak, vendar bi občasna menjava efekta oziroma petje golih glasilk občutno doprineslo k dinamiki celotnega zasedbinega zvoka.

Zdi se, da Futurski kot odgovor na dogajanje na globalni sceni na domače odre prihajajo pet let prepozno. Toda v glasbeni globalni vasi lahko obenem – tudi pod vplivi že omenjene serije Stranger Things in vsesplošne memberberries epidemije – ponovno opazujemo vse večjo fascinacijo nad, zdi se že tako, oddaljenimi 80. leti, nad novim valom, analognimi sinti in, bolj kot vsem, nad čikičiki čekečeke čukučuku čakačaka zvoki prehodov elektronskih bobnov … Pet korakov za svetom ali en korak pred časom, torej? Pustimo to za drugo priložnost. Ne nazadnje je kljub zgornjim dobronamernim pomislekom treba priznati, da so Futurski v Gala hali ne glede na svoj kratki staž na sceni postregli s povsem suverenim nastopom, ki je glede na številčnost rahlo zibajočih se glav s tesno zaprtimi očmi in rahlo navzgor ukrivljenimi kotički ustnic prijetno zmasiral bobniče marsikatere obiskovalke in jo tako pripravil na prihajajoče izpitno obdobje.