Mostovna, Nova Gorica, 26. 10. 2018

Nostalgija, močna in otožna želja po nečem, kar smo v preteklosti čutili, imeli. S to razlago bi lahko hitro opisali tudi pretekli petkov večer na Mostovni v Novi Gorici, kjer sta nastopili dve domači zasedbi, Haiku Garden in Demolition Group.

Že poznane glasbenike je zanimivo spremljati na koncertih po različnih prizoriščih, saj je vzdušje vsakega nastopa odvisno od različnih okoliščin. Pomembna med temi je geografska lokacija, ki lahko določa predvsem dosegljivost koncerta in s tem nabor obiskovalcev. Pri nas je to še posebej očitno, saj je vsa alternativna scena bolj ali manj zasidrana v enem in edinem velikem kulturnem središču. Kar ima, jasno, svoje prednosti in slabosti. Prednost je ta, da imaš, v kolikor se že nahajaš v samem središču, srečo, da ti pravzaprav ni treba daleč, da bi prišel do zanimivih vsebin, saj že te same stremijo k temu, da te najdejo. Slabosti pa je seveda veliko več, zato bi se, preden se ta recenzija spremeni v jezen spis o gentrifikaciji, posvetili zgolj nekaterim.

Ena izmed slabosti centralizirane situacije je ta, da imajo akterji znotraj enega in edinega središča alternativne kulture veliko prijateljev, s katerimi se med sabo brezkompromisno podpirajo. Seveda s tem ni nič narobe, res pa je, da takšni notranji akterji na sceni hkrati niso tudi najboljši možni vir refleksije konkretnega dela. Do momenta refleksije pride v stiku izven udobja, ko se v neznanem prostoru srečajo neznani obrazi, ki jih druži zgolj vez na sporočilnost nekega dela, v našem primeru muzike, recimo, ko bendu uspe z glasbo nagovoriti popolne neznance, nekoga, ki te ne podpira zgolj zato, ker si sicer fajn oseba. Tako smo z veseljem opazovali, kaj se bo zgodilo v primeru bendov Haiku Garden in Demolition Group na Mostovni.

Precej pozno, šele okoli enajste ure, so prvi na oder stopili Haiku Garden, ki so dan pred tem v Gala hali na Metelkovi premierno v živo predstavili svoj debitantski album Where If Not Now, ki je izšel pri Založbi Kapa. Štirje fantje so na odru delovali nadvse domače in sproščeno. Če vzamemo v zakup, da so dan prej zabavali razprodano Galo, so se zdeli morda celo preveč energični, a to je seveda delovalo v prid dobremu vzdušju. Čeprav so imeli v začetku nekaj manjših tehničnih težav, je treba izpostaviti, da so bili v tehničnem smislu Haiku Garden povsem solidni. Že res, da je ob precejšnji rabi distorzije kaj takšnega težko oceniti, a vsaj bend je s svojim igrivim nastopom sporočal, da vse teče po planu. Ob zasanjanih, z distorzijo zamazanih riffih in stabilnih ritmih so nas na krilih stroboskopa in hipnotičnih vizualij spremljevalke Kristine z lahkoto ponesli na prisojne travnike, kjer smo pred leti brezskrbno pohali jointe ob spremljavi muzike bendov My Bloody Valentine in Slowdive. Zasanjanost, ki se je v obliki muzike Haiku Garden z odra spustila med nemalo obiskovalcev, je slej ko prej na obraze prisotnih izrisala uživaške nasmeške, njihova telesa pa zvabila v rahlo zibanje.

Naslednji so nastopili Demolition Group, stari znanci domačega in širšega regijskega prostora alternativne kulture - ali bi morda morali reči stari znanec z novo spremljevalno ekipo? Odkar so Demolition Group spet aktivni, so kar precej aktivni, pred meseci so namreč izdali in promovirali tudi novo ploščo Pojdiva tja.

Tehnično izpopolnjeno so preigravali svoje nove in tudi stare komade, znana govorjena beseda pa nas je vseskozi dodatno opominjala, da gre prav zares za naše ljube Demolition Group. Vse je zvenelo, kot bi moralo zveneti in kot nam je bend zasidran v spominu, če ne drugače, po hitiču Dež, ki so ga odigrali v zaključku vseh bisov. A na tem mestu se moramo spet vrniti k prvemu sporočilu naše recenzije, namreč k skupni rdeči niti večera, nostalgiji, ki je zaznamovala nostopa obeh zasedb. Prve predvsem zato, ker igra glasbo, ki aludira na poplavo shoegaze bendov tistih n let nazaj, druge pa zato, ker je bend že toliko star, da je njegova glasba, ki se v vsem tem času ni veliko spremenila, že sama po sebi nostalgična, v tem kako spominja na čase, ko smo jo prvič slišali. In tudi zadnji single Demolition Group nosi naslov Nostalgija.

To ne pomeni nič slabega, pričarati nostalgičen moment je vrlina. Oba benda sta večer prijetno zaokrožila vsak na svoj način. Želeli bi si sicer nekoliko bolje strukturiran nastop zasedbe Demolition Group, ki si s ponovitvijo oziroma vlečenjem bisa ni delala prave usluge. Haiku Garden so svoj nastop zaokrožili v celoto veliko precizneje in premišljeno, brez sprejemanja dodatnih glasbenih želja v obliki bisa, kar je samemu nastopu dodalo nekoliko več karakterja in – v ubiranju kitarske distorzije z violinskim lokom - tudi pozitivnih vibracij.