Orto Bar (v sklopu 19. Orto Festa), 7. 4. 2018

Najprej navrž’mo par dejstev. Prvič: koncert še vedno dežurne trnovske raperske nindže in njegovih vrlih pajdašev se je zgodil v okviru Orto Festa, že drugič v dveh letih v Orto Baru, odvil se je v tipičnem rokerskem klubu. Najbolj konkretno je to odražal splošen vajb, od čudne muske pred koncertom do nekaterih nečednih skupnostnih momentov med odigranimi hitiči. Druga stvar: nastopal je Klemen Klemen. Instrumente so špilal še Deepthroaters oziroma T-Baggers oziroma dvakrat preimenovana ekipa Dubzille v širši postavi z nepogrešljivim DJ SSFom in dvema grupama gostov: eni featuringi so predstavljali domačo trnovsko grudo, drugi so zrcalili paleto gostov Klemnovih albumskih sag. Ko na odru ni bilo Klemna (ali Skove!), sta bila muzika in groove sicer odlična, a pozornost razpršena. A tega ne gre nikomur zameriti: Klemen je bil očiten magnet, pač zvezda večera. Še zadnja pomembna stvar: tokratni recenzent je Klemna Klemna tokrat v živo videl prvič.

Začnimo ne ravno na začetku. O Klemnu Klemnu je bilo nazadnje nekaj več govora ob izdaji njegove tretje plate S3P leta 2015, ki je izšla pri njegovi stalni založbi Nika Records. Slednji je bilo že leta 2000 jasno, da delajo z izvajalcem, čigar mulci so znali razpečevati CD-je, kasneje so obvladali mp3-je in počeli druge pizdarije, ampak muska – in z njo Trnovo - je od takrat segla daleč preko mularije. Klemen Klemen je danes znano ime med našimi mtkami in fotri, babicami, stricem, v mestu al’ pa na deželi. Je fenomen svoje vrste, katerega zgodbo je vredno spremljati po eni strani zaradi vloge prepoznanega glasbenika pod profesionalno založbo in po drugi strani zaradi njegovega neizgubljivega šarma, ki fante in punce najmočneje prepriča prav v živo.

Sobotni koncert v Orto Baru je najprej zamujal. Brez problema se je spilo še eno pivo in muzalo nad muziko v ozadju, ki je bila netipično eklektična: techno, rock’n’roll, jungle, edino hip hopa od nikoder. Toliko več pritiska je bilo na Skovi, ki je otvoril večer, in toliko bolj nas je očaral, ko je zajadral po poetičnih valovih svojih rim. Spretni dlani DJ SSF-a sta mu krili hrbet, ko je s skokovitim tempom tkal rdečo nit svojih dveh pripravljenih komadov; jasno, pogumno, skromno in spretno je odpel ... in recenzent bi si želel, da bi namesto polurnega čakanja Skova navrgel še kak komad. Ampak svoje minute je izkoristil kratko in sladko … nato se je oder otvoril, luči so se prižgale, Dubzilla so štartali, Gape je povedal svoje in vse je bilo pripravljeno za Klemna.

Klemen je že takoj vpadel s komadom Moj Svet, zgodbo njegovega odraščanja in vstajenja, v nadaljevanju pa je nizal številne poznane komade, s katerimi je držal pozornost občinstva. Enostavno morali smo spremljati njegove poteze, grimase, ki se utrejo v spomin za vse večne čase. Lahko si predstavljate, zakaj je bil komad Terapija za tukajšnjega recenzenta višek koncerta, ko si je Klemen pustil duška s svojim steklenim očesom. A Šnops, Baraba, Ohio in drugi hiti očitno publiki niso igrali na tiste prave strune. Na glas smo v celoti prepevali samo legendarni Still Love Her pa Keš Pičke, medtem ko se je publika recimo zelo upirala sodelovanju pri Moji Lepi Sosedi.

Marsikaj je dajalo občutek, da neki ne štima – koncert se je začel z zamudo, komunikacija med nastopajočimi je na momente šepala, zvok ni bil idealen, na trenutke se ni enakovredno slišalo vseh inštrumentov, Klemen je spraševal po vrstnem redu komadov, ker niso imeli natisnjene set liste (ali pa so vse skupaj zaigrali)... Vprašanje je, ali je Klemen Klemen res moral igrati na Orto Festu. Ampak spet - glede na to, da je bil koncert v Orto Baru in da je to za Klemna in ekipo pomenilo prej zahtevnejši špil kot pa enostavnejši, je bil nastop odličen. Vse pomanjkljivosti so tekoče zapolnili s korektnim špilom, čast in slava vsem, sploh Dubzilli, ki je iz ozadja skrbela, da je koncert gladko in kvalitetno tekel. In ni jih bilo malo tistih, ki so Klemna po koncu koncerta za štantom pri izhodu potrepljali po rami in mu zaželeli srečo še na nadaljnjih špilih. Naslednjič že v soboto, 21. aprila, v Škofji Loki na 10. obletnici festivala In Memoriam prof. Peter Hafner.