Klub Gromka, 28. 4. 2017

Prišel je tisti čas v letu, ko prvomajske počitnice polno Ljubljano preobrazijo v mesto duhov, njene domačine pa zamenjajo za malo gručo turistov. Prišel je tisti čas v letu ... oh wait, vedno je ta čas v letu; ko se lahko neznansko povežemo z imenom francoske zasedbe Lust For Death, zasedbe, ki smo jo imeli ta zadnji petek možnost uzreti v Gromki. Da pa se je petkov večer  zares razbohotil v vsej svoji distopičnosti, so poskrbeli še domači Human Host Body. Večer je produkcijsko, scensko in režijsko podprl kolektiv R.A.F.A.L.

Human Host Body so gotovo ena tistih slovenskih zasedb, ki bi jih lahko brez težkega srca poslali v svet, vedoč, da jim ne bo hudega, saj so, kar zadeva ustvarjanje muzike, povsem primerljivi s tistimi tam zunaj, drugimi tujimi zasedbami na sceni, na kar nenazadnje kažejo tudi udejstvovanja v tujini, kot opozarja tudi denimo lanskoletni split z zasedbo Storm Of Sedition. To seveda ni zanemarljiva sodba. Sploh glede na precejšen zalogaj nekih naključno zabavnih zasedb osrednjeslovenske regije, ki so lahko semi uspešne zgolj v tem specifičnem prostoru, kjer jih podpirajo prijatelji in njih prijatelji, medtem ko so za tujino in refleksijo scene ali za duha časa zgolj silno nezanimive. Kakorkoli, Human Host Body definitivno niso ena izmed takih zasedb ... zdi se, da fantje vedo, kaj želijo in zakaj počnejo, kar počnejo, ne glede na to, kdo jim sledi in kdo ne. 

Tokratni koncert v Gromki pa je potrdil tudi predvsem dejstvo, da imamo opravka z zasedbo, ki svojo zvočno podobo nenehoma izpopolnjuje in dopolnjuje z novimi stvaritvami. Med koncertom se je vokalist Luka Bevk pošalil, da je ta večer noč novih hitov. In res so jih, nove komade namreč, nizali kar enega za drugim. Ob skoraj vsakem komadu se je že tradicionalno znašla tudi spremna beseda, ki doda tisto piko na i ob včasih zlahka izgubljenem pripadajočem glasbenem kontekstu in vsebini. 

Hrustljav performans Human Host Body z dodobra vživetim Bevkom pod odrom nas je opominjal na razne neprijetnosti človekovih sledi tu na tej Zemlji. Human Host Body so surovo in očrnjeno spremili naše misli o nedavnih okrutnih dogodkih na geografskem področju sredozemskega morja, Bevkov vokal, obložen še z nekaj kriki basista, pa je še pridodal občutjem vse morije, spremljenim tudi s precej jasno sliko, vizualno podobo.

Glede na nastop in naracijo neke specifične vsebine Human Host Body bi lahko rekli, da je bil nastop zasedbe Lust For Death pravzaprav kot naročen. Hue hue hue, pa saj je bil! Lust For Death je francoska crust/metal/stenchcore zasedba štirih fantov, ki se skupaj glasbeno udejstvujejo vse od leta 2011. Svojo glasbeno pot so zabeležili na dveh albumih in enem splitu, na slednjem z bendom Black Code.

Naš tokratni distopični petkov večer je bil gotovo zaznamovan s sicer pomenljivo neizstopajočima zagrenjenostjo in jezo ter hkrati  tudi že z nemočjo ob vsesplošni človeški neumnosti in nesposobnosti bivanja po idealnem principu. Kot Human Host Body poprej so tudi Lust For Death nadaljevali s pozicijo vokalista pod oder, naj se konkretno razživi. In v obeh primerih se je, čeravno je bila množica obiskovalcev precej hard to get. Težak, činelasto oplemeniten in ne preveč hiter ritem se je dajal s primerno zamaščenimi rifi in growlastim vokalom, ko smo sami še vedno  pometali predvsem pred lastnimi fiktivnimi predpražniki.

Lahko bi rekli, da večer ni kazal resnejših znakov stopnjevanja, vsaj ne glasbenega. Je pa zagotovo vseskozi držal trdno, nepopustljivo linijo distopično obarvanih idej. Lust For Death so tako smrtno poželjivi, da so se pustili kar trikrat prepričati naj ostanejo na odru.

Glede na dane okoliščine se zdi, da je bil večer nadvse uspešen, vsi, ki kdaj potiho uživamo v praznini mest, smo tokrat prejeli servis še povsem zadostne mere distopičnosti, četudi ob tem vsi nismo zašvicali kot konji.