Channel Zero, 23. 11. 2012

Psy trance partiji, ki se dogajajo pod oznako Mami’s Magic, so v zadnjem času vsakič nekaj prav posebnega. Oseba, ki stoji za tem, to je verjetno vsem poznana Ceca, se je na neki točki namreč odločila, da bo prirejala psy trance evente le še z velikimi imeni psy trance scene. To na eni strani pomeni, da se razmerje med naključnimi obiskovalci in tistimi, ki vedo, zakaj so tam, prevesi v prid slednjih. Posledici sta super folk in enkratno vzdušje. Če ob tem pomislimo še na to, da je domača scena premajhna za “budget”, ki ga načeloma zahtevajo velika imena, in da sem pridejo le tisti, ki so pripravljeni prilagoditi svoj honorar okvirom razpoložljivih sredstev v undergroundu, potem je jasno, da sem ne prihajajo nobeni vzvišeni zvezdniki. “Vibe”, ki ga gostje Mami’s Megic partijev sejejo z odra, je zato vedno “tapravi”. Poleg tega se verjetno tudi domači DJ-i in pa konec koncev tudi dekoratorji še ekstra potrudijo, ko delijo oder z legendami psy trancea, tako da gre pri vsem tem praktično za nek plaz samih pozitivnih stvari, ki v končni bilanci rezultirajo v nepozabnih trance eventih. In pretekli petek, ko nas je obiskal preverjeni “dance floor” bobnik iz Portugalske, Menog, ni bil v tem oziru prav nobena izjema – šlo je za še en nenadjebljiv psy večer.

Plesišče je kot prvi DJ ogrel Agent Mushroom. Žal sem ujel le zadnjih nekaj komadov, a vseeno lahko rečem, da bi na tako ogrevanje človek lahko plesal celo noč. Nato je DJ pult prevzel Tyma, gonilna sila kolektiva Dancing Dragon, ki je presenetil s selekcijo relativno nizkih basov, zabeljenih s precejšnjo mero skrotovičenih gozdnih sadežev. Set je še vedno vseboval tisto technoidno “hi-hat” komponento, ki jo običajno fašemo izpod njegovih prstov, preostali zvočni nabor pa je bil precej bolj “twisted” kot ponavadi. To je bil seveda idealni uvod v Menogov set, v kombinaciji s tehnično dovršenostjo in fascinantnim driveom pa je šlo za enega boljših DJ setov, kar sem jih slišal v zadnjem času.

Ko je za mešalko stopil Menog in po komadu ali dveh še vedno ni bilo čutiti tiste petarde od nastopa, ki smo jo nekateri obiskovalci lahko doživeli predvsem na kakem Boom festivalu, je postalo jasno, da Menogov »sound« nekako ne more priti do izraza v Channelu Zero. Iz zvočne perspektive v smislu miksa bi sodobni Menogov “sound” lahko primerjali z moderno pop produkcijo – zvoki so “in your face”, ni več neke globine, končna posledica visoke kompresije pa je izredno nasičen spekter. In ravno tovrstna, spektralno nasičena produkcija začne pri visokih jakostih hitro resonirati v prostorih, ki nimajo primernega akustičnega tretmaja. Mogoče je bila stvar le malo preglasna, a meni osebno je bil zvok moteč le tekom Menogovega nastopa. Slišati je bilo, kot da bi “limiter” klubskega ozvočenja delal preveč in da je na račun tega trpela dinamika v Menogovem zvoku - torej odsotnost “puncha” in jasne zvočne slike na račun povišane glasnosti. Kje in kaj je bil dejanski vzrok za opisane nevšečnosti v zvoku, pa je s plesišča seveda nemogoče ugotoviti.

Menogov nastop je bil neka zreducirana različica njegovega “live acta”, torej brez zanj značilnih drum padov. Nisem sicer kukal na njegov monitor, a glede na številne posnetke njegovih “live actov” na spletu, bi rekel,da je šlo za sekvenčno DJ-anje iz “Abletona Live”, čemur se v svetu psy trancea reče kar “live act”. Pogosto pa ne gre niti za sestavljanje komadov po sekvencah, le predvajanje izključno lastne glasbe z računalnika. In glede na to, da smo poslušali le Menogovo glasbo, nimam pripomb nad njegovim “live setom”. Zadeva je bila dobro izpeljana v okvirih realnih pričakovanj. V kolikor pa bi šlo za dejanski DJ set, sestavljen iz vsesplošne svetovne produkcije, bi se prav gotovo prilegla tudi kaka psy viža z malo več globine.

Tista eklektičnost, ki sem jo kot poslušalec in plesalec pogrešal v Menogovem nastopu, kot že omenjeno, pa nikakor ne kot pisec te recenzije, je bila zagotovljena s strani Cuicha, ki je zaključil petkov večer. Priča smo bili izredno razgibanemu setu, ki se je po zvoku sodeč vrtel nekako okoli osi Južna Afrika – Portugalska, vmes pa zabredel tudi v bolj umirjene in čustveno nabite vode. Skratka tistim, ki jim je tekom večera ostalo še kaj energije, je bakreni ponudil prav lepo priložnost, da jo pokurijo vse do skrajnega konca. In ko so se ob 6.00 zjutraj prižgale luči in je glasba ugasnila, so se vsi preživeli v en glas strinjali, da je treba zadevo še malo podaljšati …

Parti kot celota, skratka tak kot se za Mami’s Magic dogodke že kar spodobi – nenadjebljivo zmagovalen. Kljub temu, da Menog nekako ni prišel do izraza tako kot bi lahko, pa je bil prav gotovo pomemben člen, da je iz poprej omenjenih razlogov parti v celoti uspel »kot se zagre«. Vseeno pa je ob tem verjetno potreben tudi razmislek o trenutnem stanju psy trance scene pri nas, ki se počasi razrašča vse čez meje majhnega Channela Zero. Na eni strani imamo razprodane evente, gužvo ter ozvočenja s svojimi omejitvami, na drugi strani pa blazna finančna tveganja, ki kljubujejo potencialu, da se trance scena na domačih tleh dvigne na naslednjo raven.