Gromka, 11. 9. 2015

V petek, 11. septembra, na uradni dan izdaje novega albuma skupine Slayer, je v klubu Gromka nastopila zasedba Philm, katere glavni ustanovitelj je prav bivši bobnar skupine Slayer, Dave Lombardo. Philm bi morali v petek nastopiti v Portorožu, na festivalu Gaming Paradise, a so organizatorji ukinili glasbeni program celotnega festivala. Tako smo dobili last minute koncert »na dohvat ruke«, v pristnem klubskem vzdušju, z odlično domačo predskupino Jegulja.

Zasedbo Jegulja sestavljajo Kozu in Jurc na kitari ter Urh za bobni. Prva dva sta znana predvsem po igranju v bendih Carnaval in Uroš. Trio je lani jeseni preko Bandcampa izdal svoj demo Finese in blat, vmes zamenjal bobnarja, nazadnje pa nastopil v Ukrajini na festivalu Electric Meadow. Jegulja je v petek svoj koncert odigrala kar pod odrom, kar se je tu pričakovalo. Lombardo se s svojimi bobni na koncertih Philm postavi na rob odra, tako da so vsi trije glasbeniki v isti vrsti in mesta za drugi set bobnov praktično ni. Kakorkoli že, benda postavitev pod odrom ni nič zmotila in sproščeno vzdušje so Jegulja načeli s svojim temačnim stoner rockom. Nizko uglašene kitare poskrbijo, da poslušalec izgubi tisti prvi pomislek o manjkajočem basu v bendu. Vse skupaj deluje tako polno, da bend od začetka prevzame kontrolo nad atmosfero prizorišča, igranje obeh kitaristov pa ima glavno vlogo med prepletanjem različnih stilov. Njuno stilsko igranje je zelo različno in prav to lovljenje eden drugega, harmoniziranje glavnine riffa poskrbi, da delujejo sveže in zanimivo tudi brez vokalov. Komadi se vijejo od zasanjano natripanih pasaž, kot recimo v komadih »DarkestLight« in »Nord«, pa vse do trših in hitrejših komadov, kot je »Goatfish«, katerega bobnarsko mešanje spomni na High On Fire. Jegulja je tako poskrbela za ogrevanje Gromke in definitivno spada med obvezno čtivo za častilce dobrih domačih riffov, fuzije, stoner/psihedelije in še marsičesa drugega.

Gromka je bila že dodobra zapolnjena, ko so na oder stopili Philm. Gerry, Pancho in Dave so svoj set začeli z naslovno pesmijo zadnjega albuma Fire from the Evening Sun, ki je bil izdan lanskega leta in požel ogromno pozitivnih kritik. V primerjavi s prvencem je zadnji album hitrejši, bolj dinamičen in poln ritmičnih preobratov, v živo pa vse skupaj deluje še tako jezno, da so tudi največji skeptiki prišli na svoj račun. Vsi trije člani benda prihajajo iz različnih glasbenih svetov in seveda vsak s svojim glasbenim pedigrejem. Gerry kot kitarist pri eksperimentalcih Civil Defiance, Pancho kot basist pri starih funkerjih War in Dave zadnja leta kot jazz improvizator, filmski komponist, studijski bobnar in tako naprej v nedogled. Njihov princip delanja komadov je jam, potrditev smo dobili v živo, ko je Pancho v ponavljanju kričal »Fuck the Police!«, ostala dva pa sta mu sledila in nastala je polminutna odigrana zajebancija. Njihov drugi princip, ki ga zelo spoštujejo, je »manj je več« oziroma »minimal but heavy«. Ta pride najbolj do izraza v sami dramatiki celega koncerta. Intenzivnost koncerta je bila torej premo sorazmerna z zvočno sliko. Med vrhunce njihovega seta brez dvoma spadajo komadi Lion's Pit, Dome, Mitch in Mild. Zanimivo je dejstvo, da v celoti ni prevladovala le zadnja plata, odigrali so veliko komadov s prvenca in pa nov komad, ki izide na novem studijskem izdelku. Bojda enkrat naslednje leto, produciran s strani Rossa Robinsona, znanega po sodelovanjih s Sepulturo, Slipknot in Machine Head. 

Philm so z drugo ploščo poskrbeli za močan odziv, dobre kritike in trenja glede žanrske opredelitve benda. Dokler so tako predani svojemu delu, kot so to dokazali v petek, je predalčkanje zadnja stvar, ki nas skrbi. Kot je rekel Dave Lombardo v enemu od intervjujev: »V naši glasbi je veliko elementov jazza, rocka, metala, agresivnega drum'n'bassa …«

* danes ob 18.00 lahko na 89,3 MHz prisluhnete pogovoru z Daveom Lombardom, ki ga je pred petkovim koncertom z njim posnel Ivan Cepanec.