Klub Gromka, 18. 2. 2016

Četrtkov večer Defonije se je zanimivo razpenjal med dvema glasbenima izrazoma. V prvem delu večera smo spremljali akustični nastop skladateljice in kitaristke Anne Garano v duu s trobentarjem Flaviom Davanzom, v drugem pa sledili žanrsko samosvoji, anarhistično obarvani elektrificirani izvedbi kanadsko-švedskega tria Receptacles.

Tržaški duo Anna Garano in Flavio Davanzo je v prvem delu večera pripravil subtilno in prijetno uvajanje za maloštevilno druščino poslušalcev, ki se je zbrala v klubu Gromka. Šolana flamenko kitaristka slovensko-sicilijanskih korenin in trobentač mlajše jazz generacije sta na oder stopila rahlo zadržano. Anna nas je na kratko pozdravila in v redkobesedni angleščini pojasnila, da bosta predstavila priredbe skladb z njenega zadnjega albuma Lessness. Za omenjeni album je pripravila avtorske kompozicije, v katerih je zabeležila nedavna glasbena sodelovanja med svojo ustvarjalno dejavnostjo v New Yorku. Med sodelujočimi v tej navezi omenimo skladatelja filmske glasbe in glasbenika Douga Wieselmana, armensko pevko Anaïs Tekerian in cenjenega novojazzovskega kitarista Marca Ribota. 

Anna in Flavio sta svoj intimni glasbeni dialog podajala na uglajen in nekoliko introvertiran način. O programskem izboru sta se, kot je bilo videti ob momljajočih pregovarjanjih med skladbami, odločala sproti. V precej obsežnem repertoarju smo najprej sledili avtorskim kompozicijam Anne Garano, ki so prinašale spoj klasične forme, nežne jazzovske melodike in vplivov andaluzijskih ritmov. V nadaljevanju sta koncertno vsebino razgibala s priredbami armenskih, židovskih in sefardskih tradicionalnih ritmov in motivov. Z vrnitvijo k avtorskemu izrazu v sklepnem delu nastopa pa sta ponudila tenkočutne izvedbe skladb, nastalih na osnovi pesniških besedil Verlaina in Baudelaira. V izvedbah glasbenikov sta se prepletala izpiljena virtuoznost in temperamentni značaj kitarskih linij ter občutljivo, pritajeno ječanje trobente, ki sta ustvarjala očarljivo melanholijo. Zvočni tok nastopa pa je prevevala precej enovita, kontemplativna izvedba, v kateri je morda le umanjkalo nekaj več dinamičnega razpona in svobodnega preizkušanja, ki bi omogočila maloštevilni publiki živahnejši zagon v nadaljevanje defoničnega večera. 

V nadaljevanju večera je namreč sledilo pravo nasprotje z nastopom Receptacles, ki jih pred tem v Sloveniji še nismo imeli priložnosti slišati v živo. Njihovo sveže in edinstveno zvočno obdelovanje materiala je z izvirnim konceptom presenetilo že ob izdaji prvenca leta 2014. Tokrat pa nas je trojica v klubu Gromka postavila pred svojo provokativno svobodnjaško in asketsko podajanje odmerjenega muziciranja. V ospredju zasedbe stoji znani kanadski jazzovski basist mlajše generacije Joe Williamson, ki že več kot desetletje aktivno deluje v številnih novovalovskih in svobodno improviziranih zasedbah po Evropi. Prek številnih glasbenih sodelovanj v Amsterdamu, Berlinu in Londonu, kjer je brusil svojo izrazno moč v zasedbah, kot so Hot Four, The Electrics, Trapist, Tobias Delius Quartet, in mnogih drugih, ga je ustvarjalni tok nazadnje ponesel do Stockholma. Tam je naletel na primerna soustvarjalca za začetek nove zgodbe, v kateri ob njem stojita švedska glasbenika, kitarist Anton Toorell in bobnar Dennis Egberth. 

Fantje so na Metelkovo pripeljali še vroč material, zbran pod naslovom Freedom from Error z njihove druge, pred kratkim objavljene omejene izdaje na vinilni plošči. Prek soočenja s surovo in inteligentno izbiro glasbenih idej so svojo glasbo osvobajali žanrskih omejenosti. Nastop na odru je prikazoval odločno, užitka polno in močno igro treh izjemnih glasbenih virtuozov. Sledili smo le na videz dezorganiziranemu preganjanju in drobljenju neskončnih kitarskih, basovskih in ritmičnih riffov, ki se naslanjajo na kratka glasovna sporočila, katerih avtor in interpret je basist Williamson. Absurdnost besedil, ki nas nagovarjajo s pomočjo jezikovnih drobcev in repetitivnih zreduciranih fraz, se izkaže kot izjemno močna vez, ki glasbene elemente združi v učinkovito celoto. Receptacles so ponudili odlično premierno predstavitev in temu primeren je bil tudi navdušen sprejem pomnožene začetne publike koncerta. Večer so zaokrožili s primernim sporočilom sveže glasbe obeh koncertnih predstavitev v skladbi z naslovom The sky is the limitation.