Klub Gromka, 19. 10. 2015

Rotterdam Ska-Jazz Foundation je zasedba, ki v naših krajih ni neznana. Vsaj ljubiteljem skaja ne bi smela biti, saj so pri nas, v Gromki, nastopili že dvakrat. Tokrat so se po nekajletnem premoru ne samo touranja, ampak tudi obstoja, vrnili z novim zagonom, rahlo spremenjeno ekipo in novim EP-jem Knock-Turn-All.

Rotterdamci so svoj nastop pred maloštevilnim občinstvom začeli z uvodnim komadom iz njihovega zadnjega EP-ja Knock-Turn-All, ki ga je prvih dvajset obiskovalcev ob nakupu karte dobilo zastonj. Beastie je težek in mračen uvod, s precej primernim naslovom glede na svojo težino in tudi glede na težek in mračen dan, kakršen je bil včeraj. Na srečo pa ni bil takšen tudi preostali del koncerta. Ponedeljkovo pomanjkanje publike in težka (beri: pivska) noč dan prej v Trstu sta sicer malček vplivala na začetno vzdušje in razigranost benda, ampak nekje na polovici so se Rotterdamci razživeli do svoje prave dinamike in začeli podajati komade s takšno energijo in zagonom, kakor smo je bili od njih navajeni poprej oziroma, če me spomin ne vara, še precej večjo.

Ker so Rotterdamci zrasli na izročilu legendarnih The Skatalites, je takšna tudi njihova podoba. Poskočni tradicionalni ska komadi, ki se prepletajo z eteričnim reggaejem, ki so deloma njihove kreacije, deloma pa se, kakor je za bende te vrste značilno, lotevajo priredb starih jazz klasik, kot so recimo Gillespiejeva Night in Tunisia, pa Morganovi Goldie in The Sidewinder. Ker pa je trenutna turneja zgrajena na krilih EP-ja Knock-Turn-All, smo seveda slišali vse štiri komade, ki se na njem nahajajo, od prej omenjenega uvoda Beastie, preko bolj umirjenega naslovnega komada, reggae prispevka K-Danza in do Monkey Facea, ki kljub svojemu naravnost pankerskemu drajvu ni izgubil svojega ska-jazz drobovja.

Nasploh so po prvi polovici nastopa, ko so sicer odigrali zelo soliden, vendar bolj umirjen nastop, zveneli, kot da jih je od nekod zadela injekcija pankerske energije, čemur je morda botrovalo tudi malo več publike, ki se je nabrala v vmesnem času. Komunikacija med bendom in publiko je postala pogumnejša in pristnejša, solaže in teme, ki so značilne za te vrste bendov, bolj doživeto odigrane in bolj razigrane. Nova pihalna sekcija v postavi pozavna-trobenta, za katero so si pozavnista sposodili od nikogar drugega kot od benda Bad Manners, je delovala homogeno kljub temu, da sta fanta kot novinca imela oporne točke v notah, zapisanih pred sabo in da so s pozavnistom, ki je sicer iz Belfasta, pred odhodom na turnejo imeli samo dve vaji. Preostali štirje člani na kitari, bobnih, basu in klaviaturah, ki smo jih v Gromki videli že poprej, pa so s svojim prispevkom odigranih tem, gruvi boben-bas konverzacij in veselih sprehodih po črnobelih tipkah zopet pokazali, zakaj se jih uvršča med najboljše ska-jazz zasedbe dandanes.

Ponedeljkov dan je bil težek, mračen in deževen. Ponedeljkov večer v Gromki pa ravno nasprotno. Prekipeval je od pozitivne energije in odličnih ritmov. Škoda le, da tega ni doživelo več ljudi. Škoda za ljudi in škoda za bend, ki bi si to zaslužil.