Plac, Ljubljana, 10. 1. 2023

Zgodaj v novem koledarskem letu smo bili v torek, 10. januarja, priča koncertu eksperimentalne elektronske glasbe na ljubljanskem Placu. Iz avtonomne cone je ves večer ropotalo, škripalo in bliskalo. Pred občinstvom sta namreč zaporedno nastopila dva predstavnika domače eksperimentalne scene – Matej Voglar, član velenjske black metal skupine Snøgg, ki je v torek prvič pred živo publiko predstavil svoj stranski projekt s0n667, ter Blaž Božič, nekdanji klubski maratonec iz leta 2017 in nosilec solo glitchcore projekta SsmKOSK.

Koncertni večer se je odvijal v dvorani Participativne ljubljanske avtonomne cone, kjer je kavče in pepelnike že pred koncertom napolnila precej številna publika. Za mešalno mizo in raznovrstnim aranžmajem glasbenih pripomočkov se je najprej predstavil Matej Voglar, ki se je po treh letih delovanja projekta s0n667 prvič premestil s spletnih livestreamov na fizični oder. Voglar je nastop v zatemnjeni dvorani odprl z linijo šumečega nojza, v katero je mešal izseke starejših, žanrsko raznolikih plat, ki jih je nabral dan pred koncertom.

Ta osnovna nojzerska podlaga, prebavljena z gosto paleto efektov, je nevtralizirala stilsko tuje glasbene vzorce in jih postavila na enak teren v kontinuiranem improvizacijskem rafalu. Od mastnih funkovskih bas linij in koračniških tolkal do hardcore punka, potopljenega v žrelo odmevajočega hreščanja; vsak kamen, ki je padel v mozaik Voglarjevega performansa, je dal novo obliko hrupnemu spoju zazankanih semplov in ponesel zvočni kolaž v nepričakovane vode – kot neki delno defragmentiran, z glasbo prenapolnjen trdi disk, ki poka po elektronskih šivih in žene zapisane komade v tekmo za prevlado. Ta disharmonični zvočni boj je spremljala sicer manj pestra odrska vizualizacija tankih laserskih projekcij na platnu, ki je z nastopom žal le skromno dekorirala zaglitchan, skorumpiran elektronski duh, ki je bobnel po dvorani.

Medtem ko je bil Voglarjev nastop razvlečen v kaotično, a postopno glasbeno prelivanje, je SsmKOSK v svojem performansu ubral skoraj nasproten pristop. Podoben trdi disk, prenasičen tako s tolkalnimi ritmi kot z jecljanjem govornih posnetkov, prebodemo na več mestih z nožem in ga nato stalimo v mikrovalovni pečici, da se nekako približamo glasbi glitchcore ustvarjalca. Vsebina Božičevega performansa se je tako gibala od nepopačenih sekcij semplanega zvoka do nenadnih padcev v praskajoč nojz, kar je za poslušalca pomenilo stalno in aktivno anksiozo okrog tega, kako dolgo se lahko prepusti glasbenemu toku, preden je spet agresivno iztrgan iz svojega udobja. SsmKOSK je tako z nepredvidljivimi prehodi med zvočnimi elementi emuliral naključen kaos, ki živi v raztopljenih žicah računalniških vezij, in slikal zloveščo, vročično migreno, ki sta jo spremljala epileptično utripanje reflektorja in odrska osvetlitev, v kateri je odsevalo zvočno razdejanje.

Morda najbolj zanimiva vzorčna kombinacija je tako nastopila ob prepletu samostanskega petja s podlago jungle ritmov, kar je naslikalo temačno ritualistično vzdušje; takšno, ki bi ga na podlagi popačenih elektronskih arhivov uprizorilo nekakšno polčloveško, poldigitalno pleme iz skurjene prihodnosti. Med temi redkimi premori, ki so nekoliko stabilizirali nojzersko linijo, so se vrstili poetični govori in izseki srbo-hrvaških »kafanskih« pesmi, ki so dodali protiutež zvočnemu mazohizmu in občinstvu ponudili kratek, četudi nelagoden pridih, da se nazaj sestavi od sveže prekinjenega zvočnega terorja. Ta se je spet krepil do najvišje točke v zaključnih minutah nastopa, ko je dvorano preplavil nasičen naliv distorzije in potisnil ozvočenje na sam rob slišnosti. Kjer bi marsikdo v publiki že upravičeno pogrešal čepke za ušesa, pa je Božič z lahkotnim pristopom vihtel elektronski aranžma in zvijal, rezal ter lepil nov material in tudi semple iz svojih starejših del v hrupno, bogokletno celoto.

Torkov koncert na Placu je tako Voglarju in Božiču prepustil svobodno zvočno igro, ki je podala edinstven vpogled v ustvarjalni svet dveh domačih elektronskih ustvarjalcev – pester, kaotičen, predvsem pa deležen nepretrgane pozornosti.

Recenzijo sta pripravila vajenec Timotej in mentor Vid S.