Hostel Celica, Ljubljana, 29. 3. 2022

Na torkov mednarodni dan klavirja je glasbenik in skladatelj Gašper Selko v okviru svojega solo projekta X.U.L nastopal v Hostlu Celica. Gašper, ki je poleg številnih preteklih sodelovanj izdal tudi dva dolgometražna albuma, je s svojo godalno zasedbo na koncertu predstavil posebno spojino klasične in elektronske glasbe. Ta je v glavnem izvirala z lanskega albuma A Guide For Lost Travellers, na katerem sta gostovala tudi vokalista Manca Kozlovič ter Goran Završnik, ki sta se vrnila tudi za torkov nastop, ob njiju pa je nastopil Selkov trio violinistke Ane Novak, violistke Patricije Mlačnik ter čelistke Maše Tomc.

Nastop se je odprl v minimalističnem ambientu, ki ga je Gašper počasi stopnjeval s klaviaturo in tako utišal klepet množice. V postopnem slikanju puščavskega ambienta so se Gašperjevemu sintu in kasnejši trobenti pridružila še godala, ki so ponesla zvok na elegantnejšo raven. Ob spremljavi improvizirane elektronske podlage in instrumentalizacije, gosto prepojene z efekti, je poslušalec lahko dobil vtis, da je priča veliko številčnejši zasedbi, kot je bila dejansko prisotna. Glasba je prehajala med dramatično, skorajda filmsko spremljavo ter eksperimentalnejšimi trenutki. V slednjih je Gašperjevo igranje na trobento najbolj blestelo. Z gostimi odmevnimi učinki je glasbenik slikal slojevito podobo, ki je v svoji tujosti spominjala na oglašanje nekakšnih tropskih ptic.

Čeprav pa je Gašper izstopal s trobento in sprotnim miksanjem elektronske spremljave, je bilo njegovo igranje klavirja bistveno manj zanimivo. V drugi skladbi je veliko časa zapravil s precej enostavno klavirsko izvedbo – dosti časa, da je poslušalčeva pozornost že upravičeno pešala. Nastop so na boljši tir spet spravila godala, ki so se pridružila klaviaturi v spletu najbolj melanholičnega dela koncerta.

Za oblikovanje koncertne izkušnje je pri takšnih izvedbah še toliko bolj pomembno okolje in hostel se je v tej vlogi žal nekoliko spotikal. Stalno piskanje kreditnih kartic ob baru ter hrup z drugih prostorov ne bi kradli toliko pozornosti, ko le ne bi bili prisotni tudi ob najintimnejših segmentih koncerta. A kljub občasnim motečim dejavnikom Gašper in ostali niso pustili, da bi ti ovirali izvedbo.

Po dobri polovici koncerta je svoje mesto na odru zasedla Manca Kozlovič in z albuma zapela A Morning Song of a Cloudspotter; komad v angleščini je bil sicer primerno izveden, a v primerjavi s prejšnjimi skladbami veliko bolj generično zasnovan. Resničen vrhunec večera je nastopil z Goranom Završnikom, ki je s cilindrom na glavi vkorakal na prizorišče in zrecitiral pesem Alarm v slovenščini. S svojo precej dramatično izvedbo je uspešno pritegnil pozornost publike, vendar nikoli ni prestopil praga pretiravanja ali kiča. Čustveno najbolj nabit del večera je vodil v kaskado popačenih elektronskih zank in sprevrženje Završnikovega glasu v demonski odmev, spet zahvaljujoč Gašperjevi spretni uporabi elektronskih učinkov.

X.U.L-ov enourni performans v Hostlu Celica je nudil precej raznoliko izkušnjo. Ob razgibane instrumentalne izvedbe je trčila enoličnost nekaterih skladb z albuma, ki so bile sicer dobro izvedene, toda že z izhodišča manj pestre kot ostale. Kljub nekaterim pomankljivostim tako glasbe kot prostora je koncert obdržal pozornost nabitega prizorišča ter se s končno izvedbo brezdvomno dokazal vrednega obiska.