MKSMC Koper, 11. 1. 2013

Istra pod Slovenci je bila v zadnjih dneh zavita v gosto meglo in tečna vlaga je spodbujala depresivno vzdušje. Veseli december je mimo in z njim vsi dementni božični ali novoletni koncerti, poleg tega pa se že nekaj časa ni zgodil kakšen soliden koncert v regiji. Včeraj pa smo bili priča zanimivemu koncertu Suhe Yuhe in Vlaste Popić v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru. Klub je še vedno v hudi finančni stiski in brez podpore občine, kljub temu pa vztraja s pestrim in gostim programom.

Pred koncertom je bila odprta še majhna razstava Nadana Rojnića, ki pa je bila nekakšna zbirka majhnih skic. Nadan je pred leti redno oblikoval plakate koprskega mladinskega centra in prav večina teh plakatov krasi zidove predprostora mladinskega centra. Prvi nastopajoči so bili Suha Yuha, skupina je sestavljena iz treh članov, ki pa so v bistvu stari mački, saj so ali pa preigravajo v bendih, kot so Žambo Žoet Workestrao, Kud Idioti in Gori Ussi Winnetou. V samem začetku je vse skupaj delovalo zmedeno, saj nisi mogel takoj dojeti bistva benda. Pri Suhi Yuhi gre za nekakšno eksperimentalno zmes punka, free-jazza in improviziranega hrupa, to pa je vse skupaj vrhunsko zmešano. Bobnar je bil glavna atrakcija v bendu, saj je on najbolj tehnično izstopal. Njegove spretnosti so ti prav vzele pozornost in si pozabil na kitaro in bas, ki sta postala le hrup v ozadju. Malo je bilo momentov, ko je iz celote izstopila kitara in še manjkrat se je to zgodilo basistu. Kljub temu, da sta kitarist in basist vrhunsko odigrala svoj del, je bilo pač bobnanje res izjemno. Bend je v živo zelo dinamičen in nepredvidljiv, tako so lahko iz nekakšne jazzerske improvizacije preskočili v hitri in hrupni punk ali pa zadevo umirili in ustvarili popolnoma temačno vzdušje. Žanrski preskoki so bili nenadni in prav to je bil razlog, da je vse skupaj delovalo zanimivo in klicalo po pozornosti. Njihov nastop je trajal približno pol ure, kar pa je popolnoma zadoščalo. Več bi bilo preveč.

Naslednji so bili Vlasta Popić, ki so pritegnili več oboževalcev, kar je logično, saj so bili za razliko od radikalne Suhe Yuhe prava nizko kalorična malica, za katero sploh ne prestaneš hudih muk za prebavo. Vlasta Popić igrajo vedno bolj popularno različico post-punka, ki nekako vleče na indie rock. Tudi oni so tričlanska zasedba in imajo za razliko od Suhe Yuhe vokale. Če smo bolj natančni, imajo ženski in moški vokal, ta pa se skorajda ne razlikujeta, kar pa je malo bedno. Poleg petja se kitarist in bobnarka še malo dereta, kar nekako nakazuje na eskalacijo čustev. Če gledamo na bend kot celoto, je najboljše delovala ritem sekcija, ki je bila zelo usklajena in ponujala zanimive ter razgibane ritme. Kitara je imela svoje momente, ampak ni bilo nobenega presežka. Vlasta Popić je definitivno bend s potencialom, manjka pa jim kilometrina, ki bi se izražala z večjo dozo energije na odru.

Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo zmernega napredka, je bil na nivoju in lahko le upamo, da bo takšnih dogodkov več in da društvo ne potone v vsesplošni krizi na mladinskem področju.

Vlasta Popić: vlastapopic.bandcamp.com/

Suha Juha: nadanrecordings.bandcamp.com/album/telece-pilence;