Kamfest, 14. 8. 2013

Poletje je čas sproščenega druženja, kar se kaže tudi na koncertni kulturi, saj se ta zreducira predvsem na festivalsko ponudbo. Čeprav so privlačni tisti odri, ki so postavljeni ob toplih plažah ali hladnih rekah, pa se najde tudi festival, ki je blizu prestolnici. In tak je Kamfest, ki v starem mestnem jedru, na hribčku tik pod Malim gradom, spremeni Kamnik v prijetno poletno središče, ki zajema tako glasbo, film in gledališče kot ostale prireditve. Torkov večer je zaznamoval nastop kanadskih Suuns, ki so prišli na turnejo s svojo letošnjo ploščo z naslovom Images Du Futur, po njihovem nastopu pa so na drugi lokaciji igrali še domači Ludovik Material. 

Suuns, ki prihajajo iz Montreala, so nase opozorili s studijskim prvencem Zeroes QC in prepričljivimi koncertnimi nastopi, zaradi česar so si hitro prisvojili publiko, tudi našo, saj so pred dvema letoma že nastopili na Barakafestu. Tokrat je bil njihov edini koncert v Sloveniji ravno nastop na Kamfestu, zaradi česar se je prizorišče pod odrom prijetno napolnilo.

Kandska zasedba se giblje med rokerskim izrazjem in elektroniko ter neprestano niha med tema dvema poloma. Kar pa jih še posebej zaznamuje, je sredinskost zvoka, ki na koncertu nikoli ni pokazal ostrih robov oziroma zvočno izrazitih ekstremov. Nasprotno temu so skozi celoten nastop ostajali na isti frekvenci, ne glede na to, ali so bili v kitarski ali elektronski preobleki. Ob tem pa se pri njih zgodi smešen preobrat, saj bi praviloma take skupine lahko označili za nedefinirane in monotone, a pri Suuns ta koncept sredinskosti funkcionira. Vplivi shoegaza, Joy Division, temačnih tonov, krautrocka, psihedelije, Suicide, plesnih ritmov ter elektronskih šumov se namreč mehkobno prepletajo in med seboj tkejo nežne zvočne niti, ki tvorijo uravnovešeno zvočno sliko. Ob tem pa se ti raznoliki zvočni vplivi niso prepletali po klišejski šabloni, temveč skozi iskanje medsebojnega ravnovesja.

Na koncertu ni bilo slišati ekstremov, ampak nasprotno temu, set pesmi, ki so bile postavljene v mehkoben drajv, ki pa je imel vzpone in padce, tako da se je ohranjala raznovrstnost glasbene slike. Ob tem pa prej omenjena sredinskost zvoka deluje tudi zgolj kot privid, saj se znotraj glasbe Suuns ustvarja krhko odmerjeno ravnovesje, znotraj katerega bend vedno znova vzpostavlja raznolika razmerja. Tako lahko slišimo v ospredju kitarsko hrupnost, ki pa se sčasoma umakne elektronskim zvokom. Pri tem se v spomin prikrade elektronska hipijada, ki sta jo ustvarjala Silver Apples. A bolj kot psihedeličnost, ki bi se širila v vse smeri, so Suuns z glasbo ustvarjali minimalistične hipnotične zanke, v katerih so bili ujeti shoegazerska topla odtujenost, elektronski šum ter sčasoma plesno klubski naboj. 

Čeprav so Suuns predstavili zvok, ki se zdi všečen in sprejemljiv široki množici poslušalcev, ta ne razvodeni ali pade v klišejskost. Nasprotno temu se vedno znova osmišlja in išče ravnovesje med raznolikimi zvočnimi podobami. Pri tem mehkobno ustvarjajo prepletajoč zvok, ki ponuja polno nians za uživanje v poslušanju, obenem pa postane plesno gibajoč.