Menza pri koritu, 16. 12. 2015

Sredin večer je približno tridesetglava množica preživela na Metelkovi pod odrom Menze pri koritu, medtem ko je sedmerica ljudi stala na njem. Prva trojka pod imenom Husta je prišla iz hrvaškega Klanjca, ki leži dobrih 6 kilometrov zračne razdalje stran od Bistrice ob Sotli, od koder je prišla druga nastopajoča skupina, četverica fantičev The Ghen.

Razlogi, da sta benda igrala skupaj v istem večeru, niso izvirali le v tem, da so si verjetno delili potne stroške, ampak koreninijo tudi v tesno povezani alternativni sceni, ki se mreži v okrožju Bistrice ob Sotli. K temu verjetno precej pripomore skrb za redno dogajanje v tamkajšnjem klubu Metulj, ki s snemalnim studiem in koncertnim odrom skrbi tako za socialne dogodke kot glasbeno produkcijo. Husta so tam že večkrat nastopali, posneli svoj istoimenski album leta 2011, člani the Ghen pa so že tako ali tako vpleteni v delovanje kluba. Pestrost tamkajšnje scene, ki sega od free jazza, improvizirane glasbe, alternativnega rocka in v razne druge glasbene skrajnosti, bomo lahko v bližajočem letu poslušali vsaj na dveh albumskih novostih: na že izdani kompilaciji Urok 2, ki postavlja okvir tamkajšnjemu glasbenemu dogajanju, in pa na drugi plošči omenjenih nastopajočih The Ghen, ki bo nosila naslov Curiosity.

Še vedno pa smo pri sredinem koncertu. Prvi so na Menzin oder stopili Husta, stonerski in dronerski trio, ki so si vzeli čas v svoje roke. V malo več kot polurnem nastopu so v celoti odigrali svojo drugo plato, Emergency Sleep Volume, kar ni nobeno presenečenje, saj jo sestavlja samo en komad. A Husta svoje glasbe ne označujejo zaman za intenzivno ambientalno psihedelijo. Če je polovica koncerta minila v nekem ustaljenem stonerskem žaganju, ki so ga dopolnjevali odmevajoči in glasni vokali, se je druga polovica nastopa postopoma spreminjala v instrumentalno psihedelično gonjo. In ko rečemo gonjo, mislimo na občutek, da je akord že nekako izpet, da je basist že vidno utrujen, da je bobnar v dolgem prehodu v mirnejši ritem, pa ga potem vseeno še pohitrijo, kitarist začne še eno solažo in skupno razvlečejo vrhunec komada. Na koncu je bobnar vehementno stopil med publiko in medtem ko sta se preostala dva člana še igrala z efektiranjem preostalega hrupa, označil konec svojega nastopa, med katerim niti ni bilo časa za vmesni aplavz.

Približno deset minut za Husto so s koncertom začeli še drugi nastopajoči, The Ghen, njihov nastop pa so sestavljale sproščene pavze in raznožanrski komadi, ki so prikazovali dve stvari – da je band v tej postavi skupaj že skoraj 6 let in pa, lepo rečeno, da je identiteta banda precej fluidna. Tudi v sredo so odigrali raznolik sveženj komadov, ki so po eni strani napovedovali novo albumsko izdajo v začetku prihodnjega leta, po drugi strani pa obujali spomine na njihove začetke in na prvi album Choices iz leta 2013. 

Med komadi sta recimo izstopala dva: single s prihajajoče plate Honest Evil, ki z refrenskim kontrastom med rockovsko udarnostjo in preciznimi pavzami kaže na dobro kompozicijsko usklajenost, in pa njihov verjetno sploh prvi dodelani komad Me, ki vleče še na bolj funkovske prvine. Razlika med njima pa kaže, da se je band v zadnjem času približal grungu in z močnejšim vokalom okrepil udarnejše skladbe, ki so popestrile drugo polovico njihovega nastopa. Publika se ni le pozibavala, ampak je bilo v zraku čutiti napetost njihove predskupine v krajših komadih, ki so vabile k plesu in posluhu besedil.

Muzika je bila v sredo vselej na nivoju. V večeru je umanjkala mogoče neka jasnejša odrska prezenca nastopajočih, jasnejši stik s publiko in vidnejše zavedanje, da nastopajoči stojijo na odru. V bistvu pa koncertu ni manjkalo nič kaj spektakelskega – nastop je izpadel kot sproščena vaja živega nastopanja na žanrsko domačem odru v Ljubljani, ki je vzbudila pričakovanje nove albumske izdaje in nadaljnjih koncertov obeh skupin.