Menza pri koritu, 26. 3. 2013

Letošnja pomlad bo definitivno nekaj posebnega, vsaj kar se tiče koncertov. V aprilu nas bodo obiskali The Soft Moon, maja se v Sloveniji oglasijo Dan Deacon, Mac DeMarco in Shellac, junija pa Kurt Vile. Včeraj so za temu primerno marčevsko ogrevanje poskrbeli newyorški kameleoni The Men, ki so v Menzo prišli na krilih nove plošče New Moon, izdane v začetku meseca. Na njej so se še za korak več oddaljili od hrapavega in hrupnega zvoka, ki jih je krasil na njihovih prvih dveh ploščah, in se, pa ne le s palcem leve noge, temveč kar do pasu, potopili v roots in country rock vode. Punk energije in garažnega naboja je na plošči New Moon še precej manj kot na že razredčeni Open Your Heart iz leta 2012, a vseeno dovolj, da ploščo čutimo v vratu in bokih ter da jo brez slabe vesti postavljamo med glavne kandidatke za plato leta.

Dogodek, ki se je seveda zgodil v Bubini režiji, je otvorila zasedba Črni peter, ki jo je frontman Andrej Boštjančič Ruda, ki je sicer dejaven tudi v bendih Brencl banda in Zmajev rep, ustanovil lansko leto. Trio, ki se izraža v srbohrvaščini, je v slabih petinštiridesetih minutah predstavil kopico šablonskih pesmi, ki so le redko odplavale v hitrejši rokenrol ali stonerski groove, večino časa pa so se zadrževale v z bojami zavarovanih plitvinah hard rocka, ki ga je prežemal nekakšen barski bluesovski vibe. Videlo se je, da se fantje na odru kar zabavajo, žal pa ni bilo videti, da bi publika to navdušenje z njimi delila.

Popolnoma drugačen nastop so nam pripravili headlinerji večera, ki so, na veliko veselje vseh prisotnih, oder zasedli skoraj natančno ob napovedani uri in kmalu dokazali, da so v koncertni ediciji še vedno pravi razgrajači. Speven in sončen komad Half Angel Half Light, ki je na vrsto prišel kmalu po začetku nastopa, je dobil precej bolj umazano preobleko, vseeno pa je do izraza prišla nova podoba zasedbe, ki bazira na večslojni medigri instrumentov in zanimivemu izmenjavanju glavnih vokalnih dolžnosti, ki jih opravljajo klaviaturist in oba kitarista. Prav dialog med spevnostjo novejšega materiala in punkovsko energijo banda je koncertu dodal posrečeno dinamiko, ki ga je iz solidnosti povzdignila do vrhunskosti. V enem trenutku smo poslušali countryjaško slide kitaro, v drugem je kitarist Ben Greenberg razbil stojalo z mikrofonom. Potem smo slišali tudi Bird Song, ki je praktično pop skladba, hkrati pa je Greenberg zadnjo tretjino koncerta odigral brez ene strune. Jebi ga, rezervna struna (kaj šele rezervna kitara) - to se v pravem rokenrolu pač ne spodobi.

Glavni del koncerta je bil večinoma sestavljen iz skladb z najnovejše plošče, med katerimi je posebej izstopala počasna, težka in epska I Saw Her Face, slišali smo tudi Night Landing z Leave Home, pesmi s plošče Open Your Heart pa so na vrsto prišle v bisu, ki je zaradi precej anemične publike nekaj časa visel v zraku. Medley skladb Turn It Around in Open Your Heart je poskrbel za energičen vrhunec koncerta, ob katerem se je zakajena Menza še najbolj približala spodobni koncertni atmosferi, vse skupaj pa se je zaključilo ob bolj umirjeni in navidez nenačrtovani skladbi Candy. Tehnična podoba koncerta je bila solidna, brez posebnih presežkov in napak. Nekaj težav so povzročale le orglice, ki jih v pesmi Without A Face žal nismo slišali, a so se zato kasneje le uspešno pojavile v zvočni sliki.

The Men so z zadnjima dvema ploščama naredili velik korak naprej, včeraj zvečer pa so pokazali, da so tudi njihovi koncerti sedaj resnično vredni obiska, saj ponujajo potentno mešanico dveh glasbenih svetov, v vsakem primeru pa odlično rockersko doživetje.