Menza pri koritu, Ljubljana, 28. 7. 2024

Z Dirty Rotten Imbeciles proti postfestivalski depresiji
 

V RŠ recenziji bomo slišali, kako so se preteklo nedeljo v Menzi pri koritu na Metelkovi v Ljubljani kljub utrujenosti in izjemno slabemu vremenu uspešno borili proti postfestivalski depresiji. Dogodek, ki ga predstavljamo danes, je namreč uradni afterparty festivala Tolminator, ki se je odvijal na sotočju v Tolminu od srede, 24., do sobote, 27. julija. Na afterju so nastopili legendarni ameriški nažigači Dirty Rotten Imbeciles oziroma D.R.I., šele tik pred zdajci pa smo izvedeli, da je tako imenovano in na plakatu za dogodek oglaševano kot presenečenje 666 bilo to, da bo koncert odprl kar Tolminator sam.

Če smo natančni, Tolminator ni le festival – je že nekaj časa tudi bend, katerega ime se izgovori enako kot ime festivala, zapiše pa se brez samoglasnikov, zato ga boste na YouTubu in drugje našli kot TLMNTR. Kvartet, ki nastopa zamaskiran, nosi pa razne obraze maskote festivala, torej Tolminatorja, tvorijo akterji domače scene. Kdo so, niti ni pomembno. Pomembno je, da žgejo na pune! Umetniška imena so Mutardo (vokal), Thrasher (bas), Sick Sick (bobni) in Shredderz (kitara), tik pred festivalom pa so izdali petkomadni EP All I Wanted Was a Circle Pit. Izdali so ga tudi na kaseti, kar je zelo oldskul. Prav tako je oldskul glasba, ki jo igrajo. Gre za crossover, kot ga na domačih tleh že dolgo nismo slišali, če ga sploh smo. Logično je, da je tak bend edini smiseln izbor za predskupino zasedbi, ki je izraz crossover praktično postavila na glasbeni zemljevid sveta.

Maskirani kvartet je EP odigral v celoti in to energično, divje in nepretenciozno. Nobenih glupih govorov, samo šus v glavo. Folk, ki je premierni nastop zasedbe videl že dan prej v Tolminu, pa tudi preostali živelj, ki ga tam ni bilo, je zasedbi jedel iz roke in norel, skandiral in še kaj. Zelo dober zvok in energija sta se prepletala skozi prevroč in tudi presneto soparen prostor Menze pri koritu. Bilo je odlično ogrevanje, medtem ko je zunaj padala verjetno rekordna količina padavin na kvadratni meter, kot to pritiče zadnjim letom v Ljubljani. Prej omenjeni folk je dodobra, čeprav ne v celoti, napolnil dvorano, slišati pa je bilo, da so z vseh koncev planeta. Čeprav so se že malce znoreli v prisotnosti benda Tolminator, jih je pravi preizkus šele čakal. Začel se je ob 22.20, ko so oder zasedli D. R. I.

Ameriško zasedbo D. R. I. oziroma Dirty Rotten Imbeciles tvorita dva originalna člana, vokalist Kurt Brecht in kitarist Spike Cassidy, že vrsto let pa pri njih bas igra Greg Orr iz prav tako kultnih Attitude Adjustment, na bobnih pa je bil tokrat Danny Walker, norec, ki je bobnarske palčke med drugim ponujal tudi zasedbam, kot so Exhumed, Phobia, Cephalic Carnage in Intronaut. Ker so v Ljubljani nastopili v sklopu turneje, s katero obeležujejo štiri desetletja nažiganja, so si kljub starosti vsaj dveh članov, ki sta že blizu šestdesetim, ter vročini in sopari v Menzi vzeli dobrih 90 minut ter odigrali trideset komadov, s katerimi so predstavili vsa obdobja svojega ustvarjanja.

D. R. I. so eden prvih bendov na svetu, ki je uspešno mešal speed in thrash metal z ameriškim punkom in hardcorom. Seveda niso edini, to so počeli tudi bolj zaradi zasedbe kot zaradi glasbe znani S. O. D. in pozneje M. O. D., potem Cryptic Slaughter in podobni, toda prav D. R. I. so bili prvi, ki so glede na združevanje dveh ekstremnih glasbenih izrazov, torej metala in punka, poimenovali album Crossover, s čimer so pravzaprav dali žanru uradno ime. Gre za bend, ki je od leta 1982, ko je nastal, pa vse do leta 1995 izdal šest studijskih albumov, do danes pa bojda pripravlja enega, toda ni videti, da bi bilo razen občasnih singlov kaj na tem. Dejansko kvartet verjetno uživa zgolj v tem, da lahko potuje po svetu in preigrava znane in manj znane hite. Kakorkoli že, kar počnejo, še vedno počnejo zelo dobro.

Koncert v Menzi je bil po vročini in po intenzivnosti podoben tistemu, ki se je odvil nedaleč stran, v Gala hali, junija leta 2004 ali pa 2011. Bilo je udarno in vroče. Bend je tokrat v Menzi malo manj norel – treba je tudi poudariti, da kitaristu Cassydiju, ki je preživel raka na črevesju in je star krepko čez petdeset let, take temperature verjetno niso dobro dele – a so zato toliko bolj noreli ljudje pod odrom. Le kako ne bi, set je bil zelo razgiban, zvok je bil odličen in je precej spominjal na studijski zvok plošč, sploh tistih nekaj zadnjih, pa tudi sam bend je ob malce večji mirnosti zadevo odpičil bolj kot ne perfektno. Začenši s skladbami s kultnega albuma Dealing With It so šli v Crossover, potem k zadnjem albumu Full Speed Ahead in takoj spet na začetek k debitantski plošči Dirty Rotten Imbeciles, seveda pa niso pozabili niti na svoji najbolj metalski plati, Thrashzone in 4 of a Kind. Slišali smo tudi enega bolj svežih singlov, Against Me, del albuma, ki ga bend paca verjetno vsaj že dve desetletji. Izbor komadov je bil dober in dinamičen, s tem, da smo bili že blizu polnočni uri, ko so zaključevali z zadnjima dvema skladbama I Don't Need Society in Five Year Plan. Bend je govoril bolj malo, večinoma med kar dolgimi pavzami. Vokalist Kurt Brecht je malo za šalo malo zares občasno izrazil željo, da bi zasedba raje nastopila na festivalu in na velikem odru, kot pa v klubu dan po festivalu, nakar je kitarist Spike Cassidy kar lepo dodal, da so gotovo potrjeni za naslednje leto, s čimer je verjetno malce kislo nasmejal utrujene organizatorje Tolminatorja.

Ko je bilo koncerta konec, so se obiskovalci takoj odpravili na svež zrak, očitno pa je bilo, da je bil koncert morda kar velik zalogaj za tiste, ki so pred tem štiri dni noreli po Tolminu. Vsekakor je bil dogodek vrhunski, prvaki crossoverja pa so pokazali, da lahko kljub letom, boleznim in še čemu udarijo glasbeno močno in energično.