Klub Gromka, 8. 10. 2016

Za nami je še en vikend in še en zanimiv koncert v Gromki, na katerem so nastopili Life Scam in Disease iz Makedonije, Švedi Snake Tongue in xINQUISITIONx iz Francije. Koncert se je pričel relativno zgodaj, že nekaj minut po osmi uri.

Prvi so nastopili Life Scam iz Makedonije, ki so nov bend z nekaj starimi obrazi makedonske crust scene. Life Scam igrajo surov D-beat crust s švedskim poreklom. Gre za bend z dvema vokalistoma, ki sta se drla in ustvarjala kaos v zvočni sliki. Ekstremno distorziran bas in kitara sta upravičeno spominjala na zvok japonskih bendov à la Disclose, Framtid ter D-clone. Tudi bobnar je navdušil z energičnim D-beatom, tistim pravim švedskim d-beatom, zaradi česar se nikakor nismo mogli izogniti asociacijam na skandinavsko sceno. Life Scum so naglo zaključili svoj nastop, igrali so približno dvajset minut; perfekten odmerek za tako hrupen in energičen bend.

Sledili so Disease, s prihodom katerih se na odru ni dosti spremenilo. Kitarist in basist zasedbe sta nastopila že s predhodnim bendom, zamenjal se je le bobnar, pod odrom pa ni bilo več vokalistov, temveč je njuno vlogo prevzel kitarist. Zvok je bil primerljiv uvodnemu bendu, le kitare so bile precej glasnejše, kar je bila odlična poteza, bas pa je bil manj distorziran. Tokrat je bend zvenel še bližje Disclose, približal pa se je tudi prvim D-beat bendom iz Švedske à la Shitlikers, Mob 47 in Anti-cimex. K temu ni veliko dodati z izjemo dejstva, da bi se tudi bobnar benda Disease lahko kar gladko prijavil za švedsko državljanstvo, saj je tudi njegov švedski D-beat odličen.

Oba makedoska benda sta v klubu ustvarila dobro vzdušje, kljub vsej enostavnosti in neizvirnosti sta namreč publiki servirala tisto, po kar je prišla – hrup in zabavo. Ker panksi v tem smislu niso zahtevni, moramo razumeti tudi takšne bende, kot sta bila makedonska – igrali niso nič novega, v igranju ni bilo nobene drznosti, držali so se forme crust punka iz osemdesetih in vidno uživali. Podobno je z narodno zabavno glasbo: važno, da harmonika poje in starci že tolčejo z nogo, babice ploskajo, vnuki plešejo in starši pijejo. Punksi so enostavni ljudje.

Sledili so originalni Švedi Snake Tongue. Tudi oni so svež bend na sceni, saj so tokrat prvič na turneji z letos izdanim prvencem Raptor's Breath. Švedska crust dediščina se pozna tudi v njihovem ustvarjanju, navdih namreč jasno črpajo iz švedskih crust bendov konca devedesetih in začetka dvatisočih, ko je bil neo-crust na vrhuncu. Drugi vpliv, ki ga je bilo tukaj zaznati, pa je bilo spogledovanje s kaotičnim zvenom ameriških Converge. Bend je bil tehnično in zvokovno veliko bolj dodelan kot makedonski pred njim, vendar tudi zato, ker gre za drugačno formo glasbe. Kljub temu pa je bilo zelo prijetno slišati tudi nekaj več kompleksnosti iz kitarskih ojačevalcev. Bend je bil sicer ohromljen, saj niso igrali s svojim bobnarjem, zaradi česar tudi niso odigrali vseh komadov s plošče. So nam pa denimo postregli s priredbo kultnih Skitsystem in odigrali komad iz EP-ja Profithysteri, Maktens Murar Rasar. Švedi so kot celota delovali solidno in predvsem zanimivo, čeravno tudi oni niso izumljali ničesar novega.

Večer so zaključili xINQUISITIONx iz Francije. Igrali so zmes med crossoverjem, powerviolence-om in modernim hardcorom. Bend je deloval zelo neoriginalno, dejansko so uporabljali predvsem izrazito klišejske prijeme prej navedenih žanrov. Sicer je bil njihov nastop na odru zelo simpatičen in pozitiven, vendar to ni bilo dovolj. Morda pa smo bili tudi že utrujeni od predhodnih bendov in jih zato po krivem sodimo.

Žal pa se je tudi v soboto zopet ponovila policijska štorija, ki postaja stalnica koncertov v Gromki. Policaji so že nekaj čez deseto zahtevali, da se koncert prekine. Francozi so bili takrat sicer že komad pred zaključkom rednega dela in so na poziv publike ne glede na vse odigrali še dva. Vendar pa: kako ima lahko nek sosed na metelkovsko kulturno dogajanje večji vpliv kot vsi tam delujoči kolektivi skupaj? Nam lahko nekdo razloži, kako je mogoče, da iz enega samcatega okoliškega stanovanja konstantno klicarijo policijo, ki nato prekine kulturno dogajanje? Kako? Kje živimo? Oziroma: koji jim je kurac vseliti se nasproti Metelkove in jokati nad hrupom. To je tako, kot bi se priselil k letališču in zbiral podpise za peticijo proti hrupu pristajajočih in vzletajočih letal. Tega nam je res že dovolj! Zaradi tega trpi publika, trpijo organizatorji, ki plačujejo kazni in trpi celotno dogajanje na Metelkovi. Žal recenzijo zaključujemo z besom in gnevom nad že kratkomalo absurdno situacijo. Smo v letu 2016 in Metelkova deluje že 25 let. Ne bodo je ustavili, ne bodo je porušili! Mi bomo tam in ne gremo nikamor … ko vas jebe!