* foto: Jure Šajn

MKNŽ, Ilirska Bistrica, 17. 3. 2018

Prejšnjo soboto je imelo domače občinstvo kar nekaj možnosti za obisk punk koncertov. Več kot pet koncertov na različnih prizoriščih po celi Sloveniji, na katerih so nastopali tako domači kot tuji punk bendi. Skratka, ogromna ponudba za tako majhno sceno. A izmed vseh ponujenih koncertnih priložnosti je našo pozornost tokrat najmočneje zagrabil koncert frišne ameriške punk zasedbe Warm Bodies. Kot varovanci zdaj že uveljavljene založbe Lumpy Records so se Warm Bodies v okviru svoje prve evropske turneje ustavili tudi v MKNŽ-ju. Bila je to odlična priložnost gledati bend, ki sodi v novi val sodobnih punk bendov, kakršne tipično srečamo na izdajah ameriških založb, kot so Lumpy Records, Total Punk in podobne. V tem kontekstu je šlo za redko priložnost slišati tako aktualen in frišen ameriški punk bend v Sloveniji.

Warm Bodies prihajajo iz Kansas Cityja. V zadnjih letih so pritegnili pozornost s krajšimi izdajami, zaznamovanimi z zelo izrazito eklektičnostjo, napetim preigravanjem, interakcijo med vsemi člani benda ter nenehnim zvočnim premikanjem med bolj tipičnim rock’n’roll zvokom in hardcore punkom. S temi lastnostmi bi zagotovo lahko opisali dobršen del bendov, ki jih najdemo pri njihovi založbi Lumpy Records. Ob tokratni evropski turneji so Warm Bodies za že omenjeno založbo izdali tudi debitantski album, s katerega so večino komadov odigrali tudi na sobotnem koncertu.

Še preden pa so Warm Bodies zavzeli oder, smo slišali zagrebški bend Ill Wind in solo izvajalca z imenom Neon Lies. Ill Wind ima korenine v raznih zagrebških anarho kolektivih. A v zvočnem smislu pri tukajšnjemu recenzentu niso zares pustili dobrega vtisa. Na prvi posluh nas je bend spomnil na prepoznaven college rock zvok iz osemdesetih, obenem pa tudi na nekaj mehkejših ameriških screamo bendov iz devetdesetih. Ill Wind sicer inštrumentalno niso zveneli tako slabo, nekajkrat so ponudili tudi kak resen presežek. A vokalni vložki vodilnega člana zasedbe so bili ves čas v istem slogu, izjemno ponovljivi in formulaični, zaradi česar je večina komadov zvenela precej podobno. A tisto, kar nas je ob tem bendu še najmanj navdušilo, so bila klišejska rockovska kitarska soliranja, v katera sta nemalokrat zapadla oba kitarista.

Daleč boljši vtis je nato pustil naslednji izvajalec, Neon Lies, projekt dolgoletnega zagrebškega ustvarjalca Gorana Lautarja. Postavljen pred oder in obkoljen s prisotnimi obiskovalci, je Goran od prvega trenutka navdušil. Koncert je uvedel z bolj synthpopovskim materialom in se začel elegantno prebijati med obiskovalci. Ves čas je dajal vtis, da točno ve, kaj počne, kar je bržkone posledica njegovega obilnega koncertiranja po Evropi. Z minimalnim inštrumentiranjem in hkrati zelo osredotočenim nastopom je dobil močan odziv publike. Proti koncu nastopa pa je zašel v bolj ritmične glasbene vzorce, ki so še dodatno popestrili njegov nastop in koncert pripeljali do popolno zadovoljivega zaključka.

Bend, za katerega smo se s izjemnim zanimanjem odpravili v Ilirsko Bistrico, je imel na voljo le zadnjih dvajset minut dovoljenega časa igranja v MKNŽ-ju. In bend je ta čas pošteno izkoristil. Od začetka so Warm Bodies blesteli v svojem prepoznavnem stilu. V osnovi bi jih lahko opredelili kot čudaški garažni bend, a so hkrati sposobni popolnoma obrniti to postavitev. Komadi so se razgrajevali in spet sestavljali na način, v katerem so Warm Bodies izjemno vešči, da skozi celoten koncert zvenijo kot ena sama enota. Izmed članov benda je zagotovo izstopal kitarist Ian Teeple, ki s svojimi intenzivnimi in zapomljivimi vložki bend pelje po celem nastopu. A osrednjo in hkrati najmočnejšo prezenco na odru je imela pevka Olivia Gibb, ki zagotovo predstavlja eno markantnejših vokalistk na trenutni ameriški punk sceni.

Na tokratnem koncertu smo imeli priložnost slišati zasedbo, ki na sodobno punk sceno prinaša ogromno svežine. V živo nas je še posebej navdušila njihova eksplozivnost, surova energija in preprosto divjost ter hkrati vtis spontanosti nastopa. Mogoče najboljši moment pa v celotnem kontekstu predstavlja dejstvo, da se je bend sploh ustavil v naših krajih – v preteklosti smo imeli podobne priložnosti najbližje v Zagrebu, predvsem po zaslugi tamkajšnjega kolektiva Doomtown Records – a s tokratno pobudo kluba MKNŽ se tudi domača scena približuje blazno zanimivim zvokom ameriškega podzemlja. Veselimo se še več takih koncertov!