Beton Records, 2017

Tokrat se s Tolpo bumov posvečamo domači muziki, kakršne v zadnjem daljšem obdobju pravzaprav kar mrgoli – torej specifični nišni instrumentalni beats produkciji. Različno od mnogih predvsem mladcev ali vsaj relativnih novincev, ki na sceno vstopajo šele skozi ta lokalni trend – zadnji tak je gotovo izjemni .čunfa –, pa je plošča tokratne Tolpe bumov delo bistveno bolj izkušenega producenta, ki kot redka izjema stoji z eno nogo trdno v klasični šoli domačega hip hopa, po drugi strani pa je eden redkih, če ne celo edini tak domači hip hop producent, ki je brez vsake zadržanosti vstopil tudi v družbo z vrsto mlajših gibalcev scene – producentov, DJ-jev in promotorjev, ki jih najlažje zapišemo pod skupno marelo aktualnih bassovskih smernic. Tistih seveda, ki v veliki meri temeljijo v zgodovinskih linijah hip hopa, vendar se bolj pozitivno opredeljujejo tudi do sicer ključno s hip hopom zvezanih, bolj zabavljaških trendov, zelo močan poudarek pa dajejo tudi na vektorje današnjih očitneje plesnih muzik – na liniji britanskega bassa ali izvornega grima, čikaškega juka in odmevov drugih klubskih žanrov širšega New Yorka, Miamija, Atlante in drugih ameriških centrov klubskih muzik.

Današnji protagonist Šuljo torej ni nikakršen novinec na sceni, domača hip hop kultura ga kot kovalca podlag MC-jem pozna že dolgo, še najbolje pa po delu z njegovo lokalno mariborsko ekipo Tekochee Kru. Prav tako Šuljova letošnja nova plošča Scrap Metal, ki jo predstavljamo tokrat, ni njegov prvi samostojni diskografski podvig. Njegova prva solo plošča je bila Green Winter iz leta 2013.

Vsekakor pa je v zadnjih dveh letih Šuljo kot samostojni izvajalec preklopil v novo prestavo. Po lastnih besedah se je pod vplivom novejših klubskih produkcij, s katerimi se je srečeval tudi ob druženju z mlajšimi akterji domače hip hop in bass scene, obrnil v novo smer z novimi izzivi in drugačnimi cilji. Tako postopno gibanje je bilo moč slediti tudi skozi njegove vidnejše pojavitve v tem obdobju, bodisi še globoko v prehodni fazi ob njegovem nastopu pred Araabmuzikom v Kinu Šiška bodisi ob muziki in nastopih njegovega zares izstopajočega duo projekta z Blažem – Bags ali celo ob njegovem miksu za DJ Seanso Radia Študent proti koncu leta 2015.

Šuljova preobrazba nato s tokrat predstavljeno novo ploščo Scrap Metal za Jizahov Beton – kulminira v očitni vrhunec. Zelo digitalno zveneča, očitno od sample kulture že močno odmaknjena digitalna produkcija, ki v zasnovi temelji na prvi fazi dela s specializiranimi appi za tablični računalnik, je ob aranžerski širini seveda glavni eksponat prenovljenega Šuljovega izrazja. Sintetični instrumentali, ki se vrtinčijo okoli večinoma zelo stabilnih ritmičnih in predvsem basovskih okostij, so zmiksani na zavidljivem, očitno izkušenem tehničnem nivoju. Posledična delno celo nekoliko minimalistična barvita digitalna sintetika deluje izjemno tudi v stilističnem aranžerskem smislu, kot denimo ob blago ukročenih footwork ritmizacijah komada Diddybop ali s hudim, hitovskim bass bangerjem Molekula. V kombinaciji s stilsko še abstraktnejšimi aranžmaji, kot je recimo tisti v skladbi Keepithunna, vsi posamezniki gradniki plošče Scrap Metal naplavijo – čeprav žanrsko abstraktno - gotovo najbolje osmišljeno, stilsko jasno zamejeno, jedrnato, koherentno in zares osebno-izrazno ploščo zadnjega obdobja domačih beatsov.

Oziroma rečeno drugače: če je Murko premalo fokusiran, če Oknai na eni ali .čunfa na drugi strani nista (še) zares dostavila koherentnih, monolitnih albumskih stejtmentov ali če je Blaž morda s solo delom usmerjen že kar preveč aranžmajsko ambiciozno, da bi njegovemu albumu z vso samozavestjo sploh še rekli beats album v ožjem smislu –, potem je Šuljo s Scrap Metal postavil novi visoki mejnik domače hip hop in bass produkcije, ki sicer ni hkrati tudi celovita stava na historični domači hip hop kanon ali se ne vzporeja zares z deli tudi presežnih ustvarjalcev, kot sta Borka ali Sunny Sun, vendar pa je v liniji aktualnih (tudi mednarodnih) trendov vsekakor najbolj ozaveščen, izpiljen in dejansko - albumski domači album do tega trenutka. Plošča, ki vsekakor zmore biti tudi konkurenca vsakemu vzporednemu, bolj poslušalsko hvaležnemu (ob)klubskemu trendu ali zvoku iz tujine.