Samozaložba, 2013

Od adventa novih tehnik ustvarjanja in izdajanja glasbe, ki so jih omogočile poceni snemalke, zmogljivi laptopi in kopica ingenioznih spletnih strani, se vse pogosteje dogaja, da poprej popolnoma neznane glasbenike prvič spoznamo kar preko dovršenih dolgometražnih prvencev. Nekateri muzikantje, med njimi predvsem raznorazni najstniški rimoklepači in spalnični elektrončkarji, so v zadnjem času na tak način poskrbeli za prave kvalitetne presežke. 

Tudi plošča, ki jo bomo v Tolpi bumov poslušali danes, ima podobno osebno zgodovino. Na Bandcamp je bila iz vakuuma poslana v začetku letošnje jeseni in čeprav je na popolnoma solidnem kakovostnem nivoju, se njena glavna odlika skriva drugje. Underwater Rock 'N' Roll je pomembna predvsem zaradi tega, ker pokaže, da se tudi v naših dnevnih sobah dogaja glasba ter da desetletje izdajanja demo posnetkov in neproduktivnega koncertiranja ni edina možna karierna pot slovenskega glasbenika.

Ploščo Underwater Rock 'N' Roll je pod imenom 12 izdal nekdo, ki se je na spletu oklical za človeka v postelji. Ob poslušanju se zdi, da je pri nastanku plošče sodelovala vsaj še ena vokalistka, a to konec koncev niti ni važno. Bolj pomembno je, da je na plati za dobre pol ure glasbe, ki tematsko in stilsko tvori precej kohezivno in zaokroženo celoto. V desetih pesmih, ki na zelo kriptičen, a večinoma precej spreten način nagovarjajo nek, najverjetneje ljubljeni, objekt, se zvrstijo različne variacije na temo akustične oziroma rahlo elektrificirane kitarske glasbe. Glavni inštrument je podvržen različnim stopnjam distorzije in naboru efektov, med katerimi prednjačita reverb in delay, tu in tam pa se pojavijo še nekateri bolj avanturistični prijemi, ki glasbi dodajo psihedeličen priokus. Za malce drogeraški vajb poskrbijo tudi vokali – zvenijo tako, kot bi zvenel kak hipijevski band iz poznih šestdesetih, če bi koncertiral v  ogromni katedrali par kilometrov pod morsko gladino.

Paralele bi lahko potegnili z Devendro Banhartom in njemu podobnimi izvajalci, slišijo se vplivi klasikov, kot so The Velvet Underground, jasno pa je, da 12 sledi tudi aktualnim glasbenim strujam. To se še najbolj očitno kaže v prvem delu komada Medley, kjer rudimentaren beat poskrbi za najbolj dinamičen del plošče, ki skupaj z bolj potentnimi pesmimi na zadnji tretjini plate odpira zanimive kanale za prihodnje umetnikovo raziskovanje. Upajmo, da bo 12 takrat vseeno več pozornosti posvetil zvočnim teksturam, loščenju nians in ustvarjanju oprijemljivejše atmosfere. To so pri glasbi, ki ima tako razpuščeno osnovno pesemsko ogrodje, pač pomembne stvari.

http://1--2.bandcamp.com/album/underwater-rocknroll